Epistemologija zgodovine

Predmet obravnava pogojenosti zgodovinskega preučevanja in razpira teoretsko ozadje posameznih zgodovinopisnih vprašanj, problematizira epistemološka vprašanja, ki zadevajo pisanje zgodovine in zgodovinarjevo preučevanje evropske preteklosti. Študenti in študentke se v seminarskem delu predmeta poglobljeno preizkusijo v samostojni refleksiji o posameznih zgodovinopisnih prijemih (regresivna metoda, indiciarna metoda, oral history, raba fotografije kot zgodovinopisnega vira), pisanju nacionalne in etnocentrične zgodovine. V seminarski obliki samostojno problematizirajo posamezne tematske sklope (javna raba zgodovine, odnos med spominom in zgodovino, razmerje med individualnim in kolektivnim spominom, razmerje med zgodovino in spominom).

- B. Anderson, Imagined Communities: Reflections On the Origin and Spread of Nationalism, Verso, London 1983 (v slov. Zamišljene skupnosti, Ljubljana, 2000, 223 str.)
- M. Bloch, Apologie pour l'histoire ou métier d'historien, Pariz 1949 (v slov.: Apologija zgodovine in zgodovinarjev poklic, Ljubljana 1996, 183 str.)
- R. Koselleck, Vergangene Zukunft, Frankfurt am Main 1989 (v slov. Pretekla prihodnost, Ljubljana 1999, 401 str.)
- K. Pomian, L'ordre du temps, Paris, 1984 (v slov. Red časa, Ljubljana, 2010)
- M. Halbwachs, Les cadres sociaux de la mémoire, Pariz 1968 (v slov. Kolektivni spomin, Ljubljana 2001, 264 str.)
- E. W. Said, Orientalism, New York 1978 (v slov. Orientalizem, Ljubljana 1996, 457 str.)
- E. W. Said, Culture and Imperalism, London 1992 (v slov. Kultura in imperializem, Ljubljana 2005)
- G. C. Spivak, A critique of Postcolonial Reason, Cambridge-London 1999 -New York 1996
- M. Sahlins, Islands of History, Chicago 1985
- G. Levi, Nematerialna dediščina, Ljubljana 1996, 237 str.