Češka književnost 1. polovice 20. stoletja

Češka književnost 1. polovice 20. stoletja

Stopnja: 1

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 15

ECTS točke: 4

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Šnytova Jana

Vsebina

Predavanja in seminarji iz češke književnosti od moderne do konca druge svetovne vojne (približno 1890-1945) so usmerjena v spoznavanje in razumevanje temeljnih zakonitosti literarnega razvoja v obravnavanem obdobju. Pri predavanjih in seminarjih bo poudarek na kronološko predstavitev posameznih obdobij, umetniških smeri in skupin oz. modifikacije literarnih žanrov, s čimer bomo pozornost usmerili v spremenljivost sistema estetskih vrednost in norm, ki so jih v svoja dela uvrščali predstavniki posameznih literarnih generacij, ki so pomembno vplivali na literarno življenje. Cilj obravnavanje posameznih obdobij je tudi pojasnjevanje temeljnih pojmov tega obdobja, kot so moderna, avantgarda oz. katoliška književnost in njihova umestitev v kontekst evropske in svetovne umetnosti. Izhodiščne teze potrjujemo z interpretacijami izbranih literarnih besedil, in tudi na njihovo sprejemanje in ocenjevanje v sodobni kritiki oz. jih predstavljamo in pojasnjujemo z bogatim gradivom diskusij in polemik, ki so bile po letu 1918 motivirane pretežno z ideoloških vidikov. Prav ti spori, ki so potekali med posamezniki in celimi generacijami, nam najbolje predstavijo različne koncepte umetniškega ustvarjanja.

Teme predavanj:
1. Manifest češke moderne in njegov temeljni donesek v razvoj češke književnosti in umetnosti na sploh.
2. Podobe češkega naturalizma in njegovo »drugo življenje« v prozi dvajsetih let 20. stoletja.
3. Uporniška generacija in proza njenih predstavnikov. Viktor Dyk in Fraňa Šrámek.
4. Problemizacija identitete v proznih besedilih Richarda Weinera.
5. Geneza in kompozicija Haškovega Švejka.
6. Avantgarda v češki književnosti, sorodnosti in razlike med umetniškima združenjema Devětsil in Literární skupina.
7. Čapkova noetična trilogija in njeno mesto v avtorjevem filozofskem in družbenem razmišljanju.
8. Vančurova koncepcija umetniškega ustvarjanja v kontekstu zgodovinske proze.
9. Olbrachtovo zanimanje za Podkarpatsko Rusijo in njena tematizacija v prozi med obema vojnama.
10. Nov tip psihološke proze v romanih Jaroslava Havlíčka in Václava Řezáča,
11. Tematika judovstva v besedilih »asimiliranih« judov: Egon Hostovský, Karel Poláček.
12. Razmere v češki književnosti za protektorata, nastop nove generacije po letu 1940 in njena diferenciacija.