Motherhood and reproductive politics in 19th and 20th century
Code and title: J6-4602 Motherhood and reproductive politics in 19th and 20th century
Head: Dr. Ana Cergol Paradiž
Research organisations in Slovenia: Filozofska fakulteta, Institut za novejšo zgodovino, ZRC SAZU
Duration of the project: 1. 10. 2022-30. 9. 2025
The project applies the historical perspective to address the topic of motherhood and analyze the development of several interwoven or overlapping issues from the field of reproductive politics. By setting its sights on the time period from the beggining of the 19th century to the end of 20th century, it seeks to cover the topics of motherhood (a), abortion (b), contraception (c) eugenics (d) and infertility (e). Geographically, the project focuses on modern day Slovenia but also aims for a transnational perspective. It mains to shed light on both public and private aspects of reproductive issues. Included in the analysis are institutional development, discourse, changes in legislature and societal norms in relation with reproductive matters and motherhood on one hand and private strategies of individuals involved in reproductive practices on the other. Reproductive politics is highly dependent on social, generational, ethnical, racial, religious and class background of the individuals involved in reproductive practices. The same goes for sexual orientation. Thus, the project also addresses the matter using the intersectional approach.
The application of various approaches (public and private perspective, intersectionality, transnationality) and because certain topics and time periods have been better researched in Slovenian historiography than others all lead to the segmentation of the project into 13 headings.
The first heading, Cultural and social capital of unwed mothers, focuses on the 19th century circumstances that saw the stigma of unwed mothers come to the fore. This was also a time where institutional help for single mothers was in its infancy. The second heading addresses the medicalization of childbirth, focusing on the midwives' profession and development of the first maternity hospitals leading up to World War II. The third heading (fatherless society) sheds light on the various aspects of reproductive issues in the specific circumstances of World War I. The fourth heading compares the ways motherhood was protected from a legal, social and medical standpoint after the first and the second world war. The fifth heading focuses on addressing the reproductive body during World War II. The sixth heading focuses on the experience of women who aborted during the rise of illegal abortions, that is to say between the 1920s and World War I. The seventh heading addresses such abortion practices but focuses on the practitioners thereof. The eighth heading seeks to address which social and political agents promoted the legalization of abortion and contraception on Slovenian territories. The focus is on the longer period between the latter decades of the 19th century up to the 1970s. The ninth heading deals with reproductive (abortion) migration between Italy and Yugoslavia in the 1970s. The tenth heading addresses eugenics after World War II. The eleventh heading addresses ideologies and representations of motherhood and fatherhood in child rearing manuals, memoirs and art. The twelfth heading yet again follows a broader chronological scope from the 1880s up to the end of the 20th century. It focuses on the specific topic of the working mother's rights, honing in on the legislature and practices regarding maternity leave. The thirteenth heading addresses the history of infertility during the longer period spanning the beginning of the 19th century up to the end of the 1990s.
1.) faza: Priprava na raziskovalno delo (1.-3. mesec)
Pripravljalna faza je bila namenjena pregledu temeljne metodološke in teoretske literature in obstoječih virov. Nekateri viri, kot so del sodnih spisov in ego-dokumenti, so bili že pridobljeni s strani članic projektne skupine v sklopu predhodnih raziskav za druge namene in so bili sedaj katalogizirani drugače in uporabljeni za projekt - načelo recikliranja podatkov (data recycling). Vzpostavljen je bil podatkovni oblak za digitalizirane vire in literaturo. Določili smo protokole za arhiviranje, katologiziranje in izjmenjavo informacij. Pripravili smo bibliografijo s pomočjo programa Zotero, ki jo bomo v naslednjih fazah tudi sproti doponjevali.
2.) faza: Raziskovalno delo (4. do 30. mesec)
pridobivanje literature
Preko bibliografskih mrež, v specializiranih knjižnicah in na medmrežju pridobivamo potrebno študijsko literaturo in objavljene vire.
pridobivanje arhivskega gradiva
Na osnovi rezultatov prve faze sproti pripravljamo razpored dela v arhivih doma in v tujini ter v drugih inštitucijah. Obiskali smo arhive v Kopru, Novi Gorici, Ljubljani (Zgodovinski Arhiv Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije). Nameravamo obiskati arhive v Celju, in v Mariboru in tuje arhive in knjižnice (na Dunaju, v Trstu, Gorici, Gradcu, Celovcu). Izbrano gradivo sproti katalogiziramo in arhiviramo.
Opravljanje intervjujev
Pripravili se bomo na izvajanje intervjujev (protokoli, vprašalnik, metodologija, navezava prvih stikov). Izvajali bomo intervjuje doma in v tujini (predvsem v Italiji) in jih sproti tudi transkribirali.
3.) faza: Analiza in intepretacija podatkov (10.-33. Mesec)
Zbrano gradivo bomo kvantitativno in kvalitativno obdelali in ga postavili v epistemološko-interpretativni okvir. Prilagodili in dopolniili bomo na začetku predlagane vsebinske sklope. Sledila bo analiza, primerjava in končna sinteza ter evalvacija zbranega gradiva.
Delu in rezultatom projekta lahko sledite na:
Dr. Kornelija Ajlec (trenutna vodja projekta) je izredna profesorica na Oddelku za zgodovino, Filozofske fakultete v Ljubljan in v največji meri raziskuje teme povojne obnove, diplomatske zgodovine, zgodovine meja, migracij begunstva, ki jih postavlja v transnacionalno perspektivo. Ukvarja se tudi z zgodovino otroštva in žensk.
Dr. Ana Cergol Paradiž (predhodna vodja projekta) je docentka na a Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani in Marie Curie postdoktorska sodelavka na Univerzi v Kobenhavnu. Ukvarja se z zgodovino žensk, socialno zgodovino medicine, predvsem prihiastrije, z zgodovino travm, zgodovino evgenike, zgodovino splava in zgodovino materinstva.
Dr. Petra Testen Koren je znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od 2022 je glavna urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona. V središču njenega raziskovalnega zanimanja so polje kulturne zgodovine, izzivi ustne zgodovine, zgodovina vsakdanjega življenja, zgodovina žensk, zgodovina družine, polje spomina
Dr. Irena Selišnik je docentka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem spola, socialno in politično zgodovino 19. stoletja v slovenskem prostoru, zanima jo tudi zgodovina materinstva, razvoja socialnih pravic.
Dr. Marta Verginella je redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem mejnih študij, študij spomina, ustne zgodovine in zgodovine 19. stoletja, socialne in kulturne zgodovine med 1. in 2. svetovno vojno ter zgodovino žensk.
Dr. Maja Vehar je asistentka na Oddelku za zgodovinouniverze v Ljubljani in raziskuje spolno vzgojo v Sloveniji (1941-1970). V ospredju njenega zanimanja so predvsem socialna zgodovina, zgodovina spolov in zgodovina spolnosti ter zgodovina reproduktivnih pravic.
Dr. Žiga Zwitter je docent na Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani in se ukvarja z okoljsko zgodovino.
Dr. Dragica Čeč je višja znanstvena sodelavka na Znanstveno – raziskovalnem središču Koper in docentka. Ukvarja se s tematikami kulturnih in družbenih percepcij življenjskega cikla med različnimi družbenimi skupinami, metodološko analizo sodnih protokolov, kulturo protesta. Tematike preučuje v zgodnjem novem veku in 19. stoletju.
Dr. Meta Remec, je znanstvena sodelavka na Inštututu za novejšo zgodovino v Ljubljani, Ukvarja se z vprašanji zdravja, zdravega načina življenja, boja proti alkoholu in tobaku, predvsem pa z vprašanji v povezavi s spolnostjo, spolnim nasiljem, masturbacijo, bojem proti spolnim boleznim in spolno vzgojo.
Dr. Urška Strle je docentka in višja znastvena sodelavka na ZRC SAZU in se posveča zgodovini migracij, zgodovini dela, zgodovini spola in ustni zgodovini.
Dr. Katarina Keber je višja znastvena sodelavka na ZRC SAZU, ki se ukvarja s področjem socialne zgodovine medicine in z zdravstveno-socialnimi razmerami med 18. in 20. stoletjem. Preučuje epidemije in njihove posledice, zgodovino cepljenja, razvoj javnega zdravstvenega sistema, zgodovino bolnišnic, ženske v medicini in zdravstvenih poklicih.
1.01 Izvirni znanstveni članek
CERGOL PARADIŽ, Ana, SELIŠNIK, Irena. Akterke ženskega gibanja na socialnem področju : kontinuitete in prelomi. Socialno delo. apr.-sep. 2023, letn. 62, št. 2/3, str. 111-128. ISSN 0352-7956. https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Socialno_delo_2023_2-3_3_cergol-paradiz_selisnik.pdf/2023110812422189/, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.51741/sd.2023.62.2-3.111-128. [COBISS.SI-ID 172242691]
CERGOL PARADIŽ, Ana. Neporčene matere med normami in prakso. Prispevki za novejšo zgodovino LXIV-1/2024, DOI: https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.28 (v tisku)
VEHAR, Maja. Spolnost in z njo povezana vprašanja na področju socialnega dela v prvih desetletjih socializma v Sloveniji. Socialno delo. apr.-sep. 2023, letn. 62, št. 2/3, str. 129-143. ISSN 0352-7956. https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Socialno_delo_2023_2-3_4_vehar.pdf/2023110812445769/, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.51741/sd.2023.62.2-3.129-143.
ZWITTER, ŽIGA, “Historical grasslands abortifacients and aphrodisiacsˮ, ki bo izšlo v monografiji Zwitter, Žiga in Leonid Rasran. Historical Biodiversity in the Alps: Grassland Agroecosystems in the Last Millennium. Vienna: Austrian Academy of Sciences, 2024. (v tisku)