Department of History
Project: Make This Land German ... Italian ... Hungarian ... Croatian!
The Role of Occupation Borders in the Denationalisation Policy and Lives of the Slovene Population.
| Code and Title: | J6-8248 Make This Land German ... Italian ... Hungarian ... Croatian! The Role of Occupation Borders in the Denationalisation Policy and Lives of the Slovene Population. |
|---|---|
| Research organizations: |
0501 Institute of Contemporary History, 0581 University of Ljubljana, Faculty of Arts 0588 University of Ljubljana, Faculty of Education 0618 Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts |
| Duration of the project: | 1. 5. 2017 - 30. 4. 2020 |
| Website: | http://okupacijskemeje.si |
World War II denotes one of the most critical moments of Slovene history. Four occupation regimes — the German, Italian, Hungarian and the regime of the Ustasha Croatia (Independent State of Croatia - NDH) — divided Slovenes into four different state entities and, in the ethnic sense, sentenced them to death. The delimitation between the occupied areas did not always run along the historical, administrative, provincial or ethnic border; it was, for the most part, defined on 12 April 1941 on the basis of Hitler’s instructions on how to divide Yugoslavia. Thus emerged five different border areas, namely that between Germany and Hungary, between Hungary and the NDH, between Germany and the NDH, between Italy and Germany, and between Italy and the NDH.
These borders made a deep cut into the locals’ everyday life and habits acquired when new borders were formed, which is particularly noticeable in forced migration flows and crossing borders. As many as 58,522 Slovenes ended up in German and Italian concentration camps, 688 in Hungarian and about 400 in Croatian camps. Additionally, about 20,000 Slovenes were in Italian confinement and sent to forced labour, as many as 80,000 were sent to different prisons. 571 Jews from Prekmurje were deported, the majority of whom were killed in Auschwitz. Germans expelled more than 63,000 Slovenes. 17,000 people fled via the Italian-German border from the Italian occupation zone to the German one. A portion of 10,000 individuals who were expelled from the German occupation zone to the NDH fled to the Italian occupation zone. 17,000 Gottschee Germans were resettled from the Italian occupation zone to deserted Slovene territories along the Croatian border.
The border regimes differed in these borders; consequently, so did the lives along them. Some borders were considerably more secured than others, since they included mine fields, barbed wire fences, machine gun posts, etc. Others became more or less a mere line on a piece of paper and were guarded only occasionally. Inevitably, all this led to numerous traumas and broke off traditional patterns of migration, farming, and trade. The feeling of hurt has remained present among the local population; it has been transferred to the younger generations and to the collective memory. This is nowadays particularly noticeable along the Slovenian-Croatian border, which is proven by the fact that more than seven decades after the end of the war these countries failed to find a definite solution to the question of the border. Consequently, such conflicts evoke the so-called memory wars which hinder a peaceful coexistence for decades or even centuries after the original events.
Projekt smo začeli izvajati 1. maja 2017. V prvih mesecih izvajanja smo načrtovali rentgeniziranje stanja, preliminarna arhivska in terenska dela ter tudi že raziskovalno delo tako v arhivih in knjižnicah kot tudi na terenu.
Obiskali smo Hrvatski državni Arhiv v Zagrebu, kjer smo evidentirali in zbirali gradivo o okupacijskih mejah med NDH in Italijo ter NDH in Nemčijo. Tam smo detektirali še nekaj fondov, ki jih hranijo hrvaški regionalni arhivi v Zagrebu, Karlovcu in verjetno še kje. Arhiv Jugoslavije v Beogradu tudi hrani nekaj gradiva, ki bi lahko bilo uporabno. Pregledovali smo tudi gradiva, ki jih hranijo v Arhivu Republike Slovenije in v Zgodovinskem arhivu Celje. Stanje gradiva, ki bi bilo za nas zanimivo preverjamo tudi v Politischen Archiv des Auswärtigen Amts v Berlinu. Poseben izziv je gradivo, ki ga hrani Vojni arhiv Ministrstva za obrambo Srbije. Tam je shranjeno gradivo vojske NDH in zunanjega ministrstva NDH. Dele tega gradiva se lahko v obliki mikrofilmov najde v HDA v Zagrebu, a bo nujno, kljub zapletenim postopkom, obiskati Vojni arhiv v Beogradu.
Člana projektne skupine sta opravila preko 40 intervjujev z osebami, ki so v času okupacije živele ob meji, največ s področja Bele krajine, južne meje rajha (od Rogatca do Bizeljskega) ter področja od Polhovega Gradca do Ljubljane.Deli pogovorov so že dostopni na Facebook profilu projekta.
Terensko delo se je v tej fazi osredotočilo na tri glavne raziskovalne točke: rapalska meja od preloma pri Vrsniku do Šentvida pri Ljubljani (Polhograjsko hribovje), Obsotelje (največ okolica Rogaške Slatine) ter Bela krajina. Na terenu smo vzpostavili tudi kontakte z lokalnim prebivalstvom in na ta način opravili tudi precej intervjujev. Teh smo v celoti opravili preko 50, zajeli pa so vse dele raziskovanega področja: od madžarsko-nemške meje, madžarsko-hrvaške meje, nemško-hrvaške meje do nemško-italijanske meje itd.
V okviru »geografskega« dela projekta smo v prvem letu iskali ustrezno kartografsko gradivo, to gradivo nato digitalizirali in sledilo je še georeferenciranje kartografskega gradiva. Zgodovinsko kartografsko gradivo smo iskali v 84 ustanovah (slovenske splošne knjižnice, slovenska in hrvaška nacionalna knjižnica, slovenski in hrvaški državni arhivi, italijanski vojnogeografski inštitut). Iz teh ustanov smo pridobili približno 250 enot zgodovinskega kartografskega gradiva, t. j. zemljevidov različnih meril za obdobje 1941–1945, ki prikazujejo takratna mejna območja na ozemlju Slovenije. Od zbranega gradiva smo 170 enot optično digitalizirali (poskenirali) ter shranili v digitalnem zapisu tiff. Digitalne zemljevide tiff smo umestili (georeferencirali) v slovenski koordinatni sistem (D48). Na podlagi lokacij izbranih točk smo celoten podatkovni sloj starega zemljevida umestili v sodoben koordinatni sistem. Postopek smo ponovili za vsak zemljevid. Na ta način smo mejo iz časa druge svetovne vojne prikazali v sodobnem koordinatnem sistemu ter naredili primerjavo z raznimi sodobnimi podatki, med drugimi tudi digitalnim modelom površja/višin, ki je bil pred nekaj leti narejen z laserskim skeniranjem in omogoča zelo natančen prikaz površja.
Za nekatera izbrana, takrat obmejna, območja smo pregledali, ali so v bližini takratne meje vidni kakršnikoli ostanki mejne infrastrukture. Pregled je sprva potekal vizualno s prepoznavanjem oblik s pomočjo senčenega reliefa (pripravili smo ga na podlagi lidarskega digitalnega modela višin), nato pa smo preizkusili tudi metode za samodejno prepoznavanje točno določenih oblik. Za testno analizo smo izbrali ostanke okroglih bunkerjev (oz. njihovih vdolbin). S pomočjo orodij, ki so na voljo v programskem orodju ESRI ArcGIS Desktop ter programskim jezikom Python, smo pripravili model prepoznavanja bunkerjev. Model temelji na iskanju koncentričnih/krožnih vdolbin v reliefu – predpostavili smo, da so oblike, ki so podobne krogu in imajo glede na okolico precejšno globino, bunkerji.
Spletni simpozij »Mi tujega nočemo, toda svojega ne damo.« 6. april 2020
Sodelavci oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo 6. aprila 2020 izvedli spletni simpozij z naslovom »Mi tujega nočemo, toda svojega ne damo.« Udeleženci simpozija so se s svojimi prispevki oglasili iz Babne Gore, Borovnice, Idrije, Kranja, Lavrice, Lendave, Ljubljane, Novega mesta, Rakeka in Žiri. Predvajalni seznam vključuje uvodni in zaključni glasbeni vložek ter predavanja udeležencev simpozija. Simpozij smo izvedli v času omejitev gibanja zaradi korona virusa. Vsak udeleženec je bil doma. Za komuniciranje smo uporabili platformo ZOOM, dogodek pa smo v živo predvajali na Facebook profilu https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje. V slovenskem zgodovinopisje je bil to prvi popolnoma spletni simpozij. Udeleženci niso bili na isti lokaciji in stik z občinstvom je bil tudi samo preko spletnih platform.