Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20. stoletju
Šifra in naziv: J6-4602 Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20. stoletju
Vodja: dr. Ana Cergol Paradiž
Raziskovalne organizacije v Sloveniji: Filozofska fakulteta, Institut za novejšo zgodovino, ZRC SAZU
Trajanje projekta: 1. 10. 2022-30. 9. 2025
Projekt bo v zgodovinski perspektivi naslovil tematiko materinstva in analiziral razvoj različnih, med seboj tesno prepletenih in prekrivajočih se vsebin, ki jih je mogoče umestiti v polje koncepta reproduktivne politike. S pogledom na obdobje od začetka 19. stoletja do konca 20. stoletja, ki na tem področju beleži revolucionarne spremembe, bo celostno naslovil predvsem tematike materinstva (a), abortusa (b), kontracepcije (c) evgenike (d) in neplodnosti (e). Geografsko se bo osredotočal na ozemlje današnje Slovenije, vendar bo obravnavane fenomene obravnaval tudi v transnacionalni perspektivi. Z analizo institucionalnega razvoja, spreminjajoče se zakonodaje, diskurza ter družbenih norm in kulturne reprezentacije v povezavi z reproduktivnimi vprašanji in materinstvom na eni strani ter zasebnih strategij reproduktivnih praks posameznikov in posameznic na drugi, bo osvetlil javne in zasebne vidike reproduktivnih problematik. Ob zavedanju, da so reproduktivne izkušnje že v sinhroničnem prerezu večplastne in izrazito odvisne od družbenega, generacijskega, etničnega, rasnega, razrednega, verskega ozadja ter spolne usmerjenosti in identitete posameznic in posameznikov, bo upošteval tudi intersekcionalni pristop. Zaradi rabe različnih pristopov (javna in zasebna perspektiva, intersekcionalnost, transnacionalnost) in upoštevanja najpomembnejših historiografskih mankov v slovenskem prostoru, bo vsebino, ki naslavlja širše, prej omenjene tematike naslovil v 13 ožjih problemskih podpoglavjih: Prvo podpoglavje z naslovom Kulturni in socialni kapital nezakonske matere se bo osredotočalo na razmere v 19. stoletju, ko je bila stigma nezakonskega materinstva posebej v ospredju, institucionalne rešitve za pomoč samskim materam pa so šele nastajale. Drugo podpoglavje bo naslovilo medikalizacijo poroda, v okviru tega predvsem profesionalizacijo babištva in razvoja prvih porodnišnic v obdobju do prve svetovne vojne. Tretje podpoglavje (Družba brez očetov) bo osvetlilo različne vidike reproduktivnih vprašanj v posebnih okoliščinah prve svetovne vojne. Četrto podpoglavje bo primerjalno predstavilo, kako se je po obeh svetovnih vojnah organizirala zdravstvena, socialna in pravna zaščita materinstva. Peto poglavje se bo posvetilo tematizaciji reproduktivnega telesa v času druge svetovne vojne. Šesto poglavje bo predstavilo izkušnje žensk, ki so abortirale v obdobju, ko se je delež nelegalnih splavov znatno povečal, torej od konca prve svetovne vojne do 70. let 20. stoletja. Sedmo poglavje bo ponovno naslovilo podobne prakse abortiranja, vendar bo pri tem v pretres vzelo predvsem izvajalke in izvajalce tovrstnih praks. Osmo poglavje bo pokušalo odgovoriti na vprašanje, kateri družbeni in politični akterji in akterke so na ozemlju današnje Slovenije promovirali legalizacijo splava in kontracepcijo, in sicer v daljšem časovnem obdobju – od zadnjih desetletij 19. stoletja pa do 70. let 20. stoletja. Deveto poglavje bo obravnavalo reproduktivne abortivne migracije med Italijo in Jugoslavijo v 70. letih 20. stoletja. Deseto poglavje bo preverjalo, če so kljub uradnemu zatonu evgenike po drugi svetovni vojni vztrajale tovrstne prakse kategoriziranja ljudi tudi v naslednjih desetletjih. Enajsto poglavje bo naslovilo ideologije in reprezentacije materinstva (in očetovstva) v vzgojnih priročnikih, spominih in umetnosti. Dvanajsto poglavje se bo ponovno v daljšem časovnem loku, od 80. let 19. stoletja pa do konca 20. stoletja, osredotočalo na ožjo tematiko socialne zaščite matere delavke, pri čemer bo vzelo posebej v pretres zakonodajo in prakse v povezavi s porodniškim dopustom in tudi izkušnje samih mater. Trinajsto poglavje bo naslovilo zgodovino neplodnosti v daljšem obdobju od začetka 19. stoletja do konca 90. let 20. stoletja.
1.) faza: Priprava na raziskovalno delo (1.-3. mesec)
Pripravljalna faza je bila namenjena pregledu temeljne metodološke in teoretske literature in obstoječih virov. Nekateri viri, kot so del sodnih spisov in ego-dokumenti, so bili že pridobljeni s strani članic projektne skupine v sklopu predhodnih raziskav za druge namene in so bili sedaj katalogizirani drugače in uporabljeni za projekt - načelo recikliranja podatkov (data recycling). Vzpostavljen je bil podatkovni oblak za digitalizirane vire in literaturo. Določili smo protokole za arhiviranje, katologiziranje in izjmenjavo informacij. Pripravili smo bibliografijo s pomočjo programa Zotero, ki jo bomo v naslednjih fazah tudi sproti doponjevali.
2.) faza: Raziskovalno delo (4. do 30. mesec)
pridobivanje literature
Preko bibliografskih mrež, v specializiranih knjižnicah in na medmrežju pridobivamo potrebno študijsko literaturo in objavljene vire.
pridobivanje arhivskega gradiva
Na osnovi rezultatov prve faze sproti pripravljamo razpored dela v arhivih doma in v tujini ter v drugih inštitucijah. Obiskali smo arhive v Kopru, Novi Gorici, Ljubljani (Zgodovinski Arhiv Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije). Nameravamo obiskati arhive v Celju, in v Mariboru in tuje arhive in knjižnice (na Dunaju, v Trstu, Gorici, Gradcu, Celovcu). Izbrano gradivo sproti katalogiziramo in arhiviramo.
Opravljanje intervjujev
Pripravili se bomo na izvajanje intervjujev (protokoli, vprašalnik, metodologija, navezava prvih stikov). Izvajali bomo intervjuje doma in v tujini (predvsem v Italiji) in jih sproti tudi transkribirali.
3.) faza: Analiza in intepretacija podatkov (10.-33. Mesec)
Zbrano gradivo bomo kvantitativno in kvalitativno obdelali in ga postavili v epistemološko-interpretativni okvir. Prilagodili in dopolniili bomo na začetku predlagane vsebinske sklope. Sledila bo analiza, primerjava in končna sinteza ter evalvacija zbranega gradiva.
Delu in rezultatom projekta lahko sledite na:
Dr. Kornelija Ajlec (trenutna vodja projekta) je izredna profesorica na Oddelku za zgodovino, Filozofske fakultete v Ljubljan in v največji meri raziskuje teme povojne obnove, diplomatske zgodovine, zgodovine meja, migracij begunstva, ki jih postavlja v transnacionalno perspektivo. Ukvarja se tudi z zgodovino otroštva in žensk.
Dr. Ana Cergol Paradiž (predhodna vodja projekta) je docentka na a Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani in Marie Curie postdoktorska sodelavka na Univerzi v Kobenhavnu. Ukvarja se z zgodovino žensk, socialno zgodovino medicine, predvsem prihiastrije, z zgodovino travm, zgodovino evgenike, zgodovino splava in zgodovino materinstva.
Dr. Petra Testen Koren je znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od 2022 je glavna urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona. V središču njenega raziskovalnega zanimanja so polje kulturne zgodovine, izzivi ustne zgodovine, zgodovina vsakdanjega življenja, zgodovina žensk, zgodovina družine, polje spomina
Dr. Irena Selišnik je docentka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem spola, socialno in politično zgodovino 19. stoletja v slovenskem prostoru, zanima jo tudi zgodovina materinstva, razvoja socialnih pravic.
Dr. Marta Verginella je redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem mejnih študij, študij spomina, ustne zgodovine in zgodovine 19. stoletja, socialne in kulturne zgodovine med 1. in 2. svetovno vojno ter zgodovino žensk.
Dr. Maja Vehar je asistentka na Oddelku za zgodovinouniverze v Ljubljani in raziskuje spolno vzgojo v Sloveniji (1941-1970). V ospredju njenega zanimanja so predvsem socialna zgodovina, zgodovina spolov in zgodovina spolnosti ter zgodovina reproduktivnih pravic.
Dr. Žiga Zwitter je docent na Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani in se ukvarja z okoljsko zgodovino.
Dr. Dragica Čeč je višja znanstvena sodelavka na Znanstveno – raziskovalnem središču Koper in docentka. Ukvarja se s tematikami kulturnih in družbenih percepcij življenjskega cikla med različnimi družbenimi skupinami, metodološko analizo sodnih protokolov, kulturo protesta. Tematike preučuje v zgodnjem novem veku in 19. stoletju.
Dr. Meta Remec, je znanstvena sodelavka na Inštututu za novejšo zgodovino v Ljubljani, Ukvarja se z vprašanji zdravja, zdravega načina življenja, boja proti alkoholu in tobaku, predvsem pa z vprašanji v povezavi s spolnostjo, spolnim nasiljem, masturbacijo, bojem proti spolnim boleznim in spolno vzgojo.
Dr. Urška Strle je docentka in višja znastvena sodelavka na ZRC SAZU in se posveča zgodovini migracij, zgodovini dela, zgodovini spola in ustni zgodovini.
Dr. Katarina Keber je višja znastvena sodelavka na ZRC SAZU, ki se ukvarja s področjem socialne zgodovine medicine in z zdravstveno-socialnimi razmerami med 18. in 20. stoletjem. Preučuje epidemije in njihove posledice, zgodovino cepljenja, razvoj javnega zdravstvenega sistema, zgodovino bolnišnic, ženske v medicini in zdravstvenih poklicih.
1.01 Izvirni znanstveni članek
CERGOL PARADIŽ, Ana, SELIŠNIK, Irena. Akterke ženskega gibanja na socialnem področju : kontinuitete in prelomi. Socialno delo. apr.-sep. 2023, letn. 62, št. 2/3, str. 111-128. ISSN 0352-7956. https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Socialno_delo_2023_2-3_3_cergol-paradiz_selisnik.pdf/2023110812422189/, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.51741/sd.2023.62.2-3.111-128. [COBISS.SI-ID 172242691]
CERGOL PARADIŽ, Ana. Neporčene matere med normami in prakso. Prispevki za novejšo zgodovino LXIV-1/2024, DOI: https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.28 (v tisku)
VEHAR, Maja. Spolnost in z njo povezana vprašanja na področju socialnega dela v prvih desetletjih socializma v Sloveniji. Socialno delo. apr.-sep. 2023, letn. 62, št. 2/3, str. 129-143. ISSN 0352-7956. https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Socialno_delo_2023_2-3_4_vehar.pdf/2023110812445769/, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.51741/sd.2023.62.2-3.129-143.
ZWITTER, ŽIGA, “Historical grasslands abortifacients and aphrodisiacsˮ, ki bo izšlo v monografiji Zwitter, Žiga in Leonid Rasran. Historical Biodiversity in the Alps: Grassland Agroecosystems in the Last Millennium. Vienna: Austrian Academy of Sciences, 2024. (v tisku)
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).
