Zgodovina ženskega dela v 19. in 20. stoletju na Slovenskem

Projekt se osredotoča na področja zgodovine dela, zgodovine žensk in študij spola. Prizadeva si preučiti različne oblike, pogoje in dojemanje dela skozi perspektivo spola. Prostorsko projekt zajema ozemlje današnje Slovenije z upoštevanjem njene večkulturnosti (v obmejnem in urbanem prostoru). Časovni okvir je zamejen s sredino 19. stoletja in traja vse do konca 20. stoletja. Ta časovna in prostorska izhodišča omogočajo primerjalno analizo trga dela žensk tako v miru kot v vojnem času, v različnih političnih in ekonomskih sistemih ter političnih okvirih (Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS/Jugoslavija, okupacijski režimi, zavezniški vojaški nadzor, Jugoslavija kot socialistična republika in samostojna Slovenija). Projekt posebno pozornost namenja kontinuitetam in diskontinuitetam oblikovanja trga dela za ženske, še posebej v času institucionalnih in političnih tranzicij, ki so sovpadale s kulturnimi in ideološkimi prelomnicami. Cilj projekta je analizirati različne vrste in oblike ženskega dela v primarnem sektorju (kmečko delo), sekundarnem sektorju (industrijsko delo), terciarnem sektorju (trgovke) in kvartarnem sektorju  (učiteljice in zdravstvene delavke). Poleg tega bo projekt pozornost namenil tudi hibridnim oblikam dela ter delu intelektualk.

Vodja projekta

Dr. Marta Verginella (FF UL) je leta 2006 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani postala prva redna profesorica. Predava občo zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine. Kot gostujoča profesorica je predavala v Neaplju, Sassariju, Trstu, na Dunaju, v Zagrebu, Aleksandriji, Hamburgu, v Valenciji in drugod. Redno sodeluje na mednarodnih simpozijih doma in v tujini in je bila vodja več znanstvenih raziskovalnih projektov. Od septembra 2015 je članica znanstvenega sveta vsedržavnega inštituta INSMLI v Milanu. Je avtorica ali soavtorica 12 znanstvenih monografij, od katerih jih je več prevedenih v tuje jezike. Njena monografija Il Confine degli altri (Meja drugih) je bila objavljena v treh jezikih (italijanskem, slovenskem in hrvaškem). Italijanski prevod omenjene knjige se je leta 2008 umestil na lestvico najbolj branih historičnih esejev v Italiji. Redno sodeluje z več tujimi zgodovinopisnimi revijami in zgodovinopisnimi združenji (Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, EHESS (Paris), the Institut für Ost- Südosteuropaforschung der Universität Wien). Med letoma 2018 in 2023 je na Filozofski fakulteti UL vodila mednarodni projekt ERC Eirene, ki se je posvečal ženskam v povojnih tranzicijah dvajsetega stoletja.

Raziskovalke (po abecednem vrstnem redu)

Dr. Manca G. Renko (ZRC SAZU) je leta 2017 doktorirala z disertacijo Rusija in pomen slovanske vzajemnosti na severnem Jadranu med 1848 in 1914 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Leta 2019 se je pridružila projektu ERC EIRENE na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se je ukvarjala z intelektualkami v povojnih tranzicijah v transnacionalni perspektivi (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Italija). Jeseni 2023 je postala članica raziskovalne skupine ERC HERESSEE na Univerzi na Dunaju, kjer se posveča zgodovini feministične misli ter političnih diskurzov v srednji in vzhodni Evropi med 1929 in 2009.
Poleg akademsko-raziskovalnega dela je aktivna tudi kot urednica in esejistka, ki se ukvarja z literaturo, teorijo in popularno kulturo. Med letoma 2016 in 2020 je bila umetniška vodja mednarodnega literarnega festivala Literature sveta Fabula. Leta 2022 je postala predsednica sveta Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Je odgovorna urednica revije Cukr, ki jo pod okriljem Cukrarne od leta 2022 izdajajo Muzej in galerije mesta Ljubljana (MGML).

Dr. Jovana Mihajlović Trbovc (ZRC SAZU) je docentkan a področju kulturne zgodovine. Njeno raziskovalno polje je na presečišču spominskih študij, političnih ved, kulturologije in študij spola. Objavljala je na temo politik preteklosti in družbenega spomina na razpad Jugoslavije in drugo svetovno vojno, ter reproduciranju zgodovine v šolskih učbenikih. Posveča se tudi raziskovanju zgodovine feminizma in položaja žensk v času socializma. Uredila je knjigo Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji (Založba ZRC, 2023) in je sourednica knjige Texts and Contexts from the History of Feminism and Women’s Rights: East Central Europe, Second Half of the Twentieth Century (CEU Press, 2024). Prejela je 2015 Jean Blondel PhD Prize za najboljšo disertacijo s področja politike, ki jo podeljuje European Consortium for Political Research. Je članica Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in deluje kot svetovalka za enakost spolov na ZRC SAZU.

Dr. Tanja Petrović (ZRC SAZU) je jezikoslovka in antropologinja. Je predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in redna profesorica na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Zanimajo pomeni in rabe jugoslovanske in socialistične dediščine v postjugoslovanskih družbah, kot tudi kulturni, jezikovni, politični in družbeni procesi, ki oblikujejo realnost teh družb. Objavila je številne znanstvene članke in nekaj monografij s področja antropologije post-socializma, spominskih študij, študij spola, študij dediščine, lingvistične antropologije in zgodovine dela. Bila je štipendistka Centra za napredneš študije v Sofiji (2005-06), Wissenschaftskolleg zu Berlin (2010-11), in The Netherlands Institute for Advanced Studies (2013-14). Je častna raziskovalka Podiplomske šole za vzhodno- in jugovzhodnoevropske študije Univerze v Regensburgu.

Dr. Urška Strle (ZRC SAZU) je leta 2004 zaključila študij zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti z diplomsko nalogo o ženskem gibanju v slovenskem in slovaškem ženskem časopisju; diplomsko delo je rezultat njenega enoletnega raziskovalnega dela, ki je bilo izvršeno v Bratislavi v okviru mednarodne izmenjave študentov. Tekom leta 2006 je preusmerila svoj raziskovalni interes s področja zgodovine žensk na zgodovino migracij. Oktobra 2006 se je izpopolnjevala na uvodni fazi internetnega študija o migracijah in medkulturnih odnosih v Oldenburgu. Novembra 2006 se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. V začetku leta 2009 je bila na devet tedenskem terenskem študiju v Kanadi. Z disertacijo, naslovljeno Slovenci v Kanadi: izseljenstvo skozi prizmo življenjskih zgodb, je leta 2010 doktorirala na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naslednje leto je bila njena naloga na natečaju Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu izbrana za najboljše raziskovalno delo s področja izseljenstva v letu 2010. Leta 2012 ji je Internacional Council for Canadian Studies v Ottawi podelila podoktorsko štipendijo za raziskovanje Slovencev v Kanadi. Eden od rezultatov prijavljenega postdoktorskega projekta je tudi mobilna razstava Podobe  kanadskih Slovencev, ki je bila junija 2012 premierno odprta v Atriju ZRC v Ljubljani. Sodelovala je pri nekaj mednarodnih (CEACS, Mobility, YAM, 7th Frame Programme) in več domačih projektih. Med letoma 1918 in 2023 je bila članica raziskovalne skupine ERC Eirene Na filozofski fakulteti v Ljubljani.

LETO 1: Projektna skupina bo v prvem letu analizirala že obstoječo literaturo in detektirala razpoložljive arhivske in druge vire. Prve raziskave se bodo osredotočale na različne oblike dela v dvajsetem stoletju, predvsem v obdobju med obema vojnama, po drugi svetovni vojni ter v času tranzicije po razpadu Jugoslavije. Ob koncu leta bo organizirano mednarodno strokovno  srečanje, ki bo združila strokovnjakinje in strokovnjake s področja zgodovine, antropologije in sociologije dela.

LETO 2: V drugem letu bo sledila konferenca, ki bo nadgradila rezultate prvega znanstvenega srečanja in se osredotočila predvsem na raziskovalne vrzeli, ki so bile detektirane leto poprej. Raziskovalna skupina se bo v tem letu začela tudi ukvarjati z analizo slikovnega gradiva ((samo)reprezentacije dela), ki bo razstavljeno na zaključni razstavi projekta v zadnjem letu.

LETO 3: Zadnje leto bo namenjeno predvsem zaključevanju raziskovalnega dela; pisanju, urejanju in objavljanju znanstvenih rezultatov. Rezultati dvoletnih raziskav bodo objavljene v posameznih razpravah, izšel pa bo tudi zbornik, ki bo predstavil izsledke raziskovanja ter preteklih delavnic in konferenc, ki jih je organizirala raziskovalna skupina. Skupaj z izidom zbornika bo odprta tudi razstava, ki bo prikazovala in kontekstualizirala Zgodovino ženskega dela v 19. in 20. stoletju na Slovenskem.