Osnove humanistične misli

Predmet obravnava začetke etične in literarne refleksije o človeku kot avtonomnem in svobodnem bitju, ki ga spremljata načelo svobodne izbire in princip dolžnosti in odgovornosti. Predstavljeni so ključni primeri iz grške antike – tako literarni (Sofokles, Antigona), kot družbeni (polis) – pojem človeka kot osebe, biblijska tradicija, nato pa razvoj humanističnih disciplin v začetku novega veka. Tu so podrobneje obravnavani avtorji, ki so podali osnovo za moderno kritično interpretacijo klasičnih besedil (L. Valla, Erazem R.), hkrati pa odprli pot metodi introspektivne zavesti, osebni etični odgovornosti (Luther) in novemu pedagoškemu poklicu (Jan A. Komensky). Na tej razvojni poti se je pozneje razvilo gibanje eksistencializma (Kierkegaard) in personalizma, do njunih kulturnih in nazorskih izrazov v sodobni evropski družbi in misli (G. Marcel, E. Mounier, E. Kocbek, N. Berdjaev, J. Royce).

Izbrana poglavja iz:
• P. Burke, Evropska renesansa, cf.*, Ljubljana 2004 COBISS.SI-ID – 216356608
• M. Weber, Protestantska etika in duh kapitalizma, SH, Škuc-FF, Ljubljana 1988 COBISS.SI-ID – 6785024
• P. Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Matica, Ljubljana 1979 COBISS.SI-ID – 4630017
• Th. More, Thomas More - krščanski humanist : izbrani angleški spisi, Mohorjeva družba, Celje 1992. COBISS.SI-ID – 29541376
• E. Cassirer, Filozofija razsvetljenstva, ŠOU, Ljubljana 1998 COBISS.SI-ID – 74301184
• Jan Patočka, Krivoverski eseji, Cankarjeva zal., Ljubljana 1997 COBISS.SI-ID – 71346176
• M. Buber, Problem človeka, Apokalipsa, Ljubljana 1999. COBISS.SI-ID – 103128320