Oddelek za zgodovino

Leto 2017

Dogodki v letu 2017

V Narodni galeriji je bila 19. decembra 2017 predstavitev zbornika Slovenka, ki je izšel ob 120. obletnici začetka izhajanja prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka. Prinaša analizo začetnega obdobja ženske emancipacije v takratni publicistiki in v narodnem preporodu. Zbornik je uredila prof.dr. Marta Verginella.

Knjigo lahko kupite v Knjigarni Filozofske fakultete.

V sredo, 13. decembra 2917, je dr. Aleksandar Životić iz Filozofske fakultete Univerze v Beogradu predaval o jugoslovansko ruskih odnosih od konca druge svetovne vojne do konca petdesetih let: "Jugoslovansko-sovjetski odnosi: Hladno tople petdesete". Predavatelj je predstavil veliko dinamiko odnosov, ki so se začeli v času druge svetovne vojne in bili takoj po vojni intenzivni, kasneje pa v povezavi z resolucijo Informbiroja, zelo burni ali pa tako rekoč pretrgani.

Katedra za sodobno zgodovino je 11. in 12. decembra 2017 organizirala doktorski seminar o problematiki arhivskega gradiva pri doktorskem študiji. S svojimi prispevki so sodelovali doktorski študentje iz Beograda, Sarajeva, Zagreba, Maribora in Ljubljane. Povzetki predstavitev so izdani v brošuri, ki je dostopna tule

V okviru doktorskega seminarja smo organizirali ogled filma Huston, imamo problem. Filmska zgodba je postavljena v 60. leta 20. stoletja, ko naj bi Združene države Amerike odkupile jugoslovanski vesoljski program. Režiser je mojstrsko uporabil arhivsko dokumentacijo iz tega časa in pobližje prikazal obdobje hladne vojne, tekme za vesolje in pristanka na luni. Film, ki spada v t.i. mocumentary žanr filmov, je posnet v navideznem formatu dokumentarnega filma, vendar so nekateri dogodki izmišljeni, posnetki pa manipulirani. ​

Po filmu je potekal pogovor, v katerem so sodelovali režiser filma Žiga Virc in zgodovinarja red. prof. dr. Božo Repe ter gost iz Zagreba red. prof. dr. Tvrtko Jakovina. Pogovor je vodila doc. dr. Kornelija Ajlec. Posnetek pogovora si lahko ogledate tule.

 

Na Oddelku je 18. oktobra 2017 potekala zelo dobro obiskana predstavitev knjige pokojnega prof. Janeza Cvirna Das "Festungsdreieck": zur politischen Orientierung der Deutschen in der Untersteiermark (1861-1914) (Trdnjavski trikotnik: Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914)).

Knjigo, ki je nemški prevod prelomnega Cvirnovega dela Trdnjavski trikotnik: Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914), njen nastanek in pomen so predstavili Andrej Studen, Martin Moll, Ernst Bruckmüller in Rok Stergar. 

Predstavitev sta soorganizirala Oddelek za zgodovino in Inštitut za novejšo zgodovino.

Nakup knjige

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je 12. in 13. oktobra 2017 potekala mednarodna konferenca From Victory to Defeat, from Defeat to Victory: The Austro-Italian Front from Caporetto to Vittorio Veneto. Udeležilo se jo je 15 referentov in referentk iz Nemčije, Italije, Velike Britanije, Avstrije, Poljske, Češke, Slovaške in Slovenije, vabljeno predavanje je imel britanski zgodovinar Mark Cornwall, eden najboljših poznavalcev dogajanja na avstrijsko-italijanskem bojišču, zaključni komentar pa Marco Mondini, eden vodilnih italijanskih zgodovinarjev 1. svetovne vojne.

Konferenco so soorganizirali Oddelek za zgodovino, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Institut national des langues et civilisations orientales, CREE, UMR Sirice in LabEx EHNE (Pariz), Istituto Storico Italo Germanico – FBK (Trento) in Università di Padova.

Podprli so jo Institut Français de Slovénie, Österreichisches Kulturforum Ljubljana, Istituto Italiano di Cultura di Lubiana, Veleposlaništvo Poljske v Ljubljani, Veleposlaništvo Slovaške v Ljubljani, Mestna občina Ljubljana in ARRS.

Znanstvena monografija Saša Jeršeta Im Schutz und Schirm des Reiches. Spielräume der Reichspolitik der innerösterreichischen Landstände im 16. Jahrhundert, ki je lani izšla pri Böhlau Verlag, eni najuglednejših znanstvenih založb nemškega govornega prostora, je posvečena analizi poslanstev notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Koroške in Kranjske na državnih zborih Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti v 16. stoletju in s tem analizi „zunanje“ politike dežel. Notranjeavstrijske dežele, ki so bile del cesarstva, so tedaj pošiljale svoja poslanstva na državne zbore, da bi pridobile pomoč državnih stanov za svojo obrambo proti osmanskemu imperiju, ki je že od sredine 15. stoletja ogrožal dežele pa tudi cesarstvo. Na svojih misijah so poslanstva izkazovala veliko pogajalske spretnosti in dosegala uspehe, ki so presegali mandat poslanstev, saj deželam niso zagotavljali le pomoči cesarstva proti osmanskemu imperiju, pač pa so utrjevali tudi njihov pravni položaj v cesarstvu. V času konfesionalno-političnih nasprotij, ki so poleg osmanske nevarnosti druga velika tema poznega 16. stoletja, so bila na cesarski oziroma državni ravni opredeljena pravna razmerja ključnega pomena za njihovo razrešitev in pomiritev.

Študija Saša Jeršeta je tako v izbiri teme, kot je orisana zgoraj, kakor tudi v svojem raziskovalnem pristopu izrazito inovativna. Jerše namreč izrazito tradicionalno politično-diplomatsko temo obravnava s koncepti in prijemi nove kulturne zgodovine in s tem analizira tako pravno-formalno sfero politike na eni strani in simbolno-demonstrativna na drugi strani. Jeršetova študija nazorno pokaže na prepletenost obeh sfer ter politična pravni in simbolni potencial, ki iz te prepletenosti izhajata.

Monografijo je ARRS uvrstila med Izjemne znanstvene dosežke. Predstavitev si lahko ogledate tukaj.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je 20. in 21. aprila 2017 potekala mednarodna konferenca Identities, Categories of Identification, and Identifications between the Danube, the Alps, and the Adriatic. Udeležilo se jo je 23 referentk in referentov iz Turčije, Češke, Avstrije, z Irske, iz ZDA, Hrvaške, Velike Britanije, Italije, Francije in Slovenije. Uvodni predavanji sta imela avstrijski zgodovinar Stefan Donecker, velik poznavalec identifikacij v srednjem in zgodnjem novem veku, in ameriški zgodovinar Pieter M. Judson, profesor na European University Institute v Firencah in eden ključnih raziskovalcev identifikacij v zadnjem obdobju Habsburške monarhije. Zaključni komentar je predstavil inovativni raziskovalec etnolingvističnih nacionalizmov, Tomasz Kamusella, predavatelj na University of St Andrews.

Konferenco so soorganizirali Oddelek za zgodovino, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Inštitut za novejšo zgodovino in Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft z Dunaja. Podprli so jo Veleposlaništvo Republike Avstrije v Ljubljani in ARRS.

Posnetki vseh predavanj so na voljo na portalu sistory, trije razširjeni referati so že bili objavljeni v Prispevkih za novejšo zgodovino (https://ojs.inz.si/pnz/article/view/247; https://ojs.inz.si/pnz/article/view/241; https://ojs.inz.si/pnz/article/view/245).

Izbor petih bo z uvodno študijo Roka Stergarja leta 2018 objavljen tudi v posebnem forumu v vodilnem znanstvenem časopisu za habsburško in avstrijsko zgodovino, Austrian History Yearbook.

16. in 17. novembra 2017 sta Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Museo della Grande Guerra/Museo della Moda e delle Arti Applicate v Gorici (Italija) organizirala mednarodno znanstveno konferenco na temo Ženske in prva svetovna vojna. Konferenca je potekala v Ljubljani in Gorici (Italija), na njej pa je s prispevki sodelovalo 20 strokovnjakov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Slovaške, ZDA, Velike Britanije, Izraela, Turčije, Ukrajine in Armenije. Obeležila je zaključek projekta Ženske in prva svetovna vojna, ki je potekal v letih 2014–2017 pod vodstvom red. prof. dr. Marte Verginella. 

Spletna stran dogodka

 

Mednarodni simpozij se je odvijal 27. in 28. oktobra 2016, organiziral ga je Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Osrednja govornica je bila red. prof. dr. Marta Verginella, prispevki na simpoziju pa so se dotikali biografij nekaterih vidnejših Slovenk, njihovih socialnih mrež in poročnih praks v luči študij o mejah (border studies). Konferenca je bila rezultat projekta Multikuturna prijateljstva in narodne vezi na presečiščih slovenskega, italijanskega in nemškega sveta v (1848–1941), ki je potekal v letih 2013–2016 pod vodstvom red. prof. dr. Marte Verginella. 

Zgibanka simpozija

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...