Hraniti zmago: Preskrba s hrano in postimperialna tranzicija v čeških deželah in Sloveniji, 1918-1923

Projekt preučuje postimperialno tranzicijo na Češkem in v Sloveniji med 1918 in 1923 z vidika preskrbe s hrano. Preskrba s hrano je eden ključnih elementov vsakdanjega življenja običajnih ljudi, kot tudi pomembno sredstvo za ohranjanje državne oblasti. Medtem ko je neuspeh pri racioniranju med prvo svetovno vojno pospešil propad Avstro-Ogrske, so se države naslednice morale soočiti s podedovanim družbenim nemirom in dokazati svoje oblastne ambicije z uspešnim upravljanjem nadaljnjega pomanjkanja hrane in prikrajšanosti potrošnikov. Osredotočanje na preplet med državnimi politikami in njihovimi posledicami na lokalni ravni, omogoča analizo vzpostavljanja individualnih in skupinskih agend, spremenljivih lojalnosti in vzpostavljanja države.

Z izbiro strukturno podobnih empiričnih primerov iz čeških in slovenskih regij dobimo možnost medregionalnih primerjav lokalnih različic izgradnje povojnega reda, utemeljenega na etosu zmage v vojni.

V 19. in v zgodnjem 20. stoletju je bilo češko-slovensko sodelovanje zelo intenzivno; Čehi so bili za člane slovenske politične elite pogost vzor. To je zagotovo veljalo za večino slovenskih politikov, ki so jeseni 1918 pograbili oblast in ustvarili Slovenijo kot upravno enoto, ki je vsebovala več nekdanjih habsburških ozemelj. Zaradi tega bo ta raziskovalni projekt poskušal odkriti prenos/replikacijo preskrbnih politik iz ene države naslednice v drugo.

Obe državi sta bili po definiciji sestavljeni državi, saj sta združevali več ozemelj s specifičnim predhodnim razvojem in neodvisnimi upravnimi strukturami. To pomeni, da sta morali obe upravi ponovno vzpostaviti hierarhijo poveljevanja in prilagoditi obstoječe upravne organe. Analiza organizacije preskrbe s hrano bo tako zagotovila vpogled v post-imperialne upravne zapuščine. Predhodne raziskave nakazujejo, da so uradniki v obeh regijah pogosto uporabili obstoječe avstrijske vojne politike in postopke v zvezi s proizvodnjo, cirkulacijo in potrošnjo (npr. "Zentralstellen" za različne dobrine, sodno preganjanje vojnega dobičkarstva in skrivanja hrane, racioniranje itd.). Toda bilo je tudi veliko prelomov, saj so bile včasih potrebne nove politike in prakse .

Primerjava preskrbe s hrano v dveh nasledstvenih državah, ki temelji na podrobnih raziskavah izbranih krajev, bo zagotovila vpogled prav v to prepletanje med starimi in novimi v prvih povojnih letih. To je ustvarilo nekaj, kar ni bilo niti povsem novo (kot so trdili nacionalisti in bolj tradicionalno zgodovinopisje) niti zgolj nadaljevanje starega (kot implicitno sugerira nekaj nedavnih del). Primerjava krajev v dveh nasledstvenih držav bo pokazal različne povojne poti, ki so se razvile kljub skupni zgodovine pred letom 1918. Osvetlila bo razlike in podobnosti v top-down politikah, ki so jih izvajali državni akterji v obeh držav, in tudi agende, ki so prihajale od spodaj (pritisk podhranjenih mas).

Cilj projekta je, da na nastanek povojne ureditve v dveh zmagovalnih državah pogledamo z nove perspektive, s poudarkom na preskrbi s hrano v medregionalni primerjavi med češkimi in slovenskimi kraji. Cilj projekta je zagotoviti pomembne nove vpoglede, ki bodo imeli širši makroregionalni pomen in bodo morebiti služili kot podlaga za nadaljnje raziskave drugih regij nekdanje Habsburške monarhije.

Vodja projekta

Rok Stergar je izredni profesor na Univerzi v Ljubljani, kjer predava predmete in seminarje iz balkanske zgodovine v 19. in 20. stoletju ter iz zgodovine 1. svetovne vojne. Poudarek njegovih raziskav so nacionalizmi v poznih Habsburški monarhiji, prva svetovna vojna in postimperialna tranzicija na področju Habsburške monarhije; na te teme je objavil več člankov v revijah in zbornikih.

Raziskovalci

Maja Godina Golija je znanstvena svetnica na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti – ZRC SAZU in redna profesorica na Univerzi v Mariboru. Je avtorica šestih knjig ter številnih člankov in poglavij o preskrbi s hrano, urbani kulturi in zgodovini vsakdanjega življenja v 20. in 30. letih 20. stoletja. Med letoma 2003 in 2010 je bila članica predsedstva International Commission for Research into European Food History (ICREFH), od leta 2016 pa je podpredsednica delovne skupine za raziskovanje hrane pri Société internationale d’ethnologie et de folklore (SIEF). Je tudi članica komisije Geschichte und Kultur der Deutschen in Südosteuropa.

Jernej Kosi, docent na Univerzi v Ljubljani in postdoktorski raziskovalec na ERC projektu NEPOSTRANS, ki se izvaja na Inštitutu za politično zgodovino v Budimpešti. Raziskuje različne aspekte slovenske in habsburške zgodovine, objavil je več knjig in člankov o nacionalizmu, prvi svetovni vojni in postimperialni tranziciji.

Nekdanje članice

Ana Kladnik je raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Bila je gostujoča profesorica na Univerzi v Pittsburghu (2011), na Univerzi v Liverpoolu (2016/17) in več let poučevala na Karlovi Univerzi v Pragi. Trenutno je članica uredniškega odbora Securitas Imperii. Raziskuje sodobno evropsko zgodovino, procese politične in družbene preobrazbe 19. – 21. stoletja, socializem, demokratizacijo, nacionalizme, urbano zgodovino in zgodovino civilne družbe. Ekipo je zapustila na začetku  leta 2023, ko je prejela postdoktorsko štipendijo Marie Skłodowska Curie.

Daša Ličen je asistentka z doktoratom na ZRC SAZU in docentka na Univerzi v Mariboru. Njene raziskave se umeščajo na presečišče zgodovine in antropologije. Trenutno se posveča predvsem odnosu, ki ga je tržaška buržoazija v poznem 19. stoletju gojila do živali, še zlasti kako je prav ta odnos (so)ustvarjal distinkcijo z delavstvom in kmečkim prebivalstvom. V projektu je sodelovala do pridobitve postdoktorskega projekta v letu 2022.

Raziskavo izvajamo v sodelovanju s češkimi kolegi z Masarykovega inštituta in arhiva ČAZ. V pragi skupino sestavljajo Václav Šmidrkal (vodja), Dagmar Hájková in Pavel Horák.

V prvi fazi (meseci 1-2), ki se bo začela z uvodnim sestankom, bodo člani skupine identificirali svoje študije primerov, pregledali ustrezno sekundarno literaturo in jo vnesli v bibliografsko podatkovno zbirko.

V drugi fazi (meseci 3-24) bo potekalo zbiranje primarnih virov v arhivih in knjižnicah in priprava člankov, ki bodo v angleščini objavljeni v posebni številki uveljavljene mednarodne revije. Sredi druge faze bomo organizirali prvo interno delavnico s češkimi kolegicami in kolegi na koncu pa mednarodno konferenco.

V tretji fazi (meseci 25-36) bo potekalo zbiranje in analiza gradiva ter pisanje tekstov, ki bodo objavljeni v skupinski monografiji. Organizirali bomo drugo interno delavnico s češkimi kolegicami in kolegi.