Dogodki v letu 2019
Študentje tutorji v prednovoletnem času organizirajo čajanko na oddelku. Letošnja je bila 17. decembra. Del programa je bilo tekmovanje za najboljše pecivo, ki so ga prinesli profesorji. Zmagala je torta Kornelije Ajlec.
Alenka Cedilnik je imela v torek, 10. 12. 2019, na Univerzi Lille predavanje za naslovom »Arijanski spor v Iliriku«, v katerem je predstavila vlogo škofov z obravnavanega področja v teološkem sporu, ki je Cerkev pretresal skoraj celotno 4. stoletje.
Akademik Peter Štih je 12. decembra 2019 predaval na SAZU. O vsebini predavanja tule.
Predstavitev projekta Non-Territorial Autonomy as Minority Protection in Europe: An Intellectual and Political History of a Travelling Idea, 1850-2000
Na vabilo Marka Zajca (INZ), Roka Stergarja in Jerneja Kosija sta 5. decembra na Filozofski fakulteti predavala Börries Kuzmany in Oskar Mulej, vodja in sodelavec ERC projekta "Non-Territorial Autonomy as Minority Protection in Europe: An Intellectual and Political History of a Travelling Idea, 1850-2000," ki poteka na Inštitutu za vzhodnoevropsko zgodovino Univerze na Dunaju.
V prvem delu dogodku je vodja projekta Börries Kuzmany predstavil projekt in razgrnil temeljna raziskovalna vprašanja. V nadaljevanju pa je Oskar Mulej obširneje predstavil svoj podprojekt o medvojni adaptaciji in instrumentalizaciji koncepta neteritorialne avtonomije s strani skrajne desnice. Pri tem se je prvenstveno osredotočil na primer Sudetskonemške stranke in pokazal, kako so nemški manjšinski politiki na Češkoslovaškem - seznanjeni tako s predvojnim moravskim sporazumom, kot tudi z narodnostnimi koncepti avstromarksistov ter priporočili Kongresa evropskih narodnosti – idejo neteritorialne avtonomije vključili v lasten narodnostno-politični model. V svojem predavanju je pokazal, kako in zakaj je prvotno liberalna ideja bila zmožna prilagoditve jeziku in potrebam neliberalnih ter celo rasističnih ideologij.
Sodelavci oddelka smo se aktivno udeležili simpozija o prelomnih dogodkih leta 1919, ki je potekal na Filozofski fakulteti v Mariboru od 3.- 6. 12. 2019. Več na Facebook.
Razstava o Doktoratih je od 3.- 5.12. 2019 gostovala na Filozofski fakulteti v Mariboru. Več na Facebook.
Razstava En krompir, tri države je od 3. decembra do 5. januarja na ogled v Belokranjskem muzeju v Metliki. Utrinki z otvoritve so na Facebooku.
V knjigi »Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918)« je izšlo poglavje »Doktorati slovenskih študentov geografije na dunajski univerzi od leta 1900 do konca prve svetovne vojne«, ki ga je napisal Žiga Zwitter. V predstavitvi tega intelektualnozgodovinskega poglavja na Besedni postaji 3. decembra je avtor predstavil vsebino in ovrednotil kakovost obravnavanih disertacij s tedanjega in današnjega vidika. Glede na močno historičnogeografsko usmeritev ti doktorati obravnavajo obdobja od antike do 20. stoletja. Obravnavane disertacije so danes pomemben vir predvsem za zgodovino znanosti in univerzitetnega študija, vendar v njih še najdemo drobne podatke, ki so neznani in uporabni tudi za današnje geografe in zgodovinarje, ki raziskujejo teme, sorodne predstavljenim disertacijam.. Več lahko preberete v poglavju v e-knjigi tule. Poglavje je rezultat raziskovalnega projekta »Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918)« in raziskovalnega programa »Slovenska zgodovina«.
V okviru bilateralnega projekta z oodelkom ta zgodovino FF v Novem Sadu je 3. decembra 2019 na našem oddelku predaval predaval prof. dr. Slobodan Bjelica. V predavanju je predstavil Zorica Hadžić. Predstavila je dinamičen razvoj Vojvodine, ki je pripeljal do njenega posebnega statusa - avtonomije.
V okviru bilateralnega projekta z oodelkom ta zgodovino FF v Novem Sadu je 2. decembra 2019 na našem oddelku predavala predavala prof. dr. Zorica Hadžić. Predstavila je življensko izkušnjo posatelja Milana Kašanina, ki je izkusil dve Jugoslaviji. V predvojni je bil pisatelj, kritik, urednik in med drugim tudi direktor Muzeja kneza Pavla, danes Narodnega muzeja Vojvodine. Po vojni pa je bil odstranjen z vseh fukcij na sam rob družbe.
27. 11. in 2. 12. je Žiga Zwitter predstavil raziskave okoljske zgodovine travnikov in pašnikov v predavanjih za magistrske študente okoljske zgodovine Univerze v Zagrebu: “Recent Results of Historical Investigations into Environmental History and Historical Ecology of Grasslands in the Eastern Alps” in “An Early Modern Environmental History and Historical Ecology of Species-Rich Grasslands in the Eastern Alps”. Predaval je študentom prof. Hrvoja Petrića na oddelku za zgodovino in prof. Borne Fürst Bjeliš na oddelku za geografijo.
V okviru bilateralnega projekta z Oddelkom za zgodovino FF v Novem Sadu smo od 25. do 28. novembra izvedli obisk pri kolegih v Novem Sadu. Obisk smo izkoristili za okroglo mizo posvečeno jubilejoma obeh fakultete. FF v Novem Sadu praznije 65 letnico, naša pa 100 letnico. Uvod v okroglo mizo je bilo predavanje Dragomir Bondžić iz Beograda o razvoju visoke šolstva v Jugolsaviji od 1918 do razpada države. Na okrogli mizi smo sodelovali Kornelija Ajlec, Bojan Balkovec, Slobodan Bjelica, Peter Mikša, Zorica Hadžić, Milivoj Nenin, Božo Repe, Božidar Flajšman in Biljana Šimunovič – Bešlin.
Od 25. do 27. novembra je bila na ogled tudi naša razstava Doktorati FF: 100 let.
Sodelavca oddelka Janez Mlinar in Peter Mikša sta sodelovala pri pripravi oodja (NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE, ki jih je posnela RTVSLO. Sodelovala sta pri oddajah o Barbari Celjski in Valentinu Vodniku. Oddaje si lahko ogledate na sponjih povezavah.
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174649145
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174652455
Zgodovinsko društvo Ljubljana je 21. novembra organiziralo predavanje Petra Mikše. Predavatelj je predstavil razmerje med Triglavom kot goro in simbolom.
Božo Repe je 19. novembra predaval v Slovanski knjižnici o ustanovitvi univerze v Ljubljani.
Fotografije je posle Božidar Flajšman. Facebook
Milan Lovenjak je prevedel, uredil in komentiral knjigo Dejanja Frankov in drugih na poti v Jeruzalem. Knjiga je izšla kot 50 zvezek Zbirke Zgodovinskega časopisa. Predstavitev je bila 19. novembra 2019 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Zbirko je predstavil urednik Peter Štih, knjigo pa Miha Kosi in Milan Lovenjak. Moderiral je Dušan Mlacović. Facebook
Oddelek za zgodovino, Inštitut za novejšo zgodovino in Zveza zgodovinskih društev so 11. novembra pripravile pogovor z Dragom Roksandićem, upokojenim profesorjem z Odsjeka za povijest FF v Zagrebu. Iztočnica za pogovor so bile knjige Iluzije slobode, Historigrafija u tranziciji in Čovjek i prostor, čovjek u okolišu. Knjige so vpogled v širok diapazon interesa za raziskovanje zgodovine, ki ga izkazuje avtor. V njih na svoj način razpravlja o vprašanjih ego-zgodovine, okoljske zgodovine in historiografije v tranziciji. Za slovensko zgodovinopisje so knjige zanimive iz vsebinskega razloga, saj se v mnogih delih povezujejo s slovenskim zgodovinopisjem, kot tudi zaradi svojih metodoloških pristopov. Pogovor je moderiral Sašo Jerše, sodelovala sta še Žiga Zwitter in Bojan Balkovec. Posnetek pogovora bo dostopen na portalu Sistory.
Raziskovalci projekta o okupacijskih mejah smo 29. oktobra 2019 v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprli razstavo z naslovom En krompir, tri države. To je naša skupno šesta razstava in peta, ki je posvečena določeni regiji. Na razstavi smo predstavili posebnosti in značilnosti okupacijskih meja na Dolenjskem. Več o razstavi najdete na FB naslovu https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/. Fotografije Božidar Flajšman in Sonja Bezenšek.
Na vabilo Tamare Pavasović Trošt (FDV, EF) in Roka Stergarja je 28. oktobra na fakulteti predaval Siniša Malešević, profesor na University College v Dublinu in "one of the most interesting younger scholars of nationalism" (John Hutchinson). Predavanje z naslovom »‘Small’ and ‘Great’ Nations: Nationalist Movements in Ireland and the Balkans« smo organizirali s podporo irskega veleposlaništva v Ljubljani.
Po uvodnem nagovoru irskega veleposlanika, Mylesa Geirana, ki je predstavil ciklus predavanj znanstvenikov z irskih univerz, je Siniša Malešević govoril o preseganju dihotomije med narodi oz. nacionalnimi državami in imperiji ter o različnih strategijah, ki so jih pri uveljavljanju svojih ciljev uporabljali balkanski in irski nacionalisti. Opozoril je predvsem na novejše raziskovalne pristope, ki razbijajo tradicionalne nacionalne narative o »ječah narodov«, »boju malih narodov za svobodo« ipd.
Zelo dobro obiskano predavanje se je zaključilo z daljšo diskusijo. Posnetek predavanja je dostopen na portalu SIstory.
Filozofska fakulteta (Oddelek za zgodovino in Oddelek za klasično filologijo) je v sodelovanju z domačimi in tujimi institucijami (Teološka fakulteta (Inštitut za patristične študije Viktorinianum), Slovenska akademija znanosti in umetnosti; univerzi v Gradcu in Varšavi, Srednjeevropska univerza na Dunaju – CEU, mednarodna mreža Europa Renascens, projekt DANUBIUS – Université de Lille in Institut des Sources chrétiennes) pripravila mednarodni znanstveni simpozij ob 1600‐letnici Hieronimove smrti z naslovom Hieronymus noster. Potekal je v prostorih SAZU (Novi trg, Ljubljana) in sicer med 23. in 26. oktobrom 2019.
Na simpoziju, ki je združeval različna raziskovalna področja, kot so eksegeza, teologija, zgodovina, klasična filologija, arheologija ipd., je nastopilo več kot 100 domačih in tujih predavateljev iz 18-ih držav.
Slavnostno odprtje simpozija s pozdravnimi nagovori, recitalom Hieronimovih pisem v latinščini in glasbo (koralni zbor Akademije za glasbo UL) je potekalo v sredo, 23. 10. 2019, z začetkom ob 17. uri v atriju ZRC SAZU (Novi trg, Ljubljana).
Častno pokroviteljstvo nad simpozijem je prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Več o simpoziju:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/sveto-in-svet/174647920
https://www.facebook.com/Hieronymus-noster-1600-let-smrti-sv-Hieronima-112346333514003/
Otvoritev predavanja si lahko ogledate tule.
Predavanja s smipozija si lahko ogledate tule.
Na vabilo Irene Samide in Roka Stergarja je 24. oktobra na fakulteti predaval Clemens Ruthner, profesor na Trinity College v Dublinu. Predavanje z naslovom »Why They Suck So Much: A Short Cultural History of Vampirism« se je začelo z manjšo zamudo, ker vsi poslušalci niso mogli v Modro sobo in smo se morali preseliti v p. 15, ki je tudi komaj zadostovala.
V približno uro dolgem predavanju se je predavatelj sprehodil skozi mitološke in folklorne predhodnike vampirjev, pojave vampirizma v začetku 18. stoletja, kjer je opozoril predvsem na kontekst razsvetljenstva in njegovega srečanja s podeželskim prebivalstvom na področju današnje Srbije, in slednjič na uveljavitev fenomena v literaturi in popularni kulturi.
Predavanje se je zaključilo z zanimivo diskusijo. Predavanje je objavljeno na portalu SIstory.
Vodja katedre za sodobno zgodovino dr. Božo Repe in dr. Božidar Flajšman sta obiskala kolege na Filozofski fakulteti v Prištini. Z dekanom dr. Bujar Dugollijem, bivšim rektorjem dr. Ibrahim Gashijem, profesorjem za sodobno zgodovino ter drugimi sodelavci oddelka za sodobno zgodovino sta se pogovarjala o bodočem sodelovanju. Glavni namen obiska pa je bil intervju z dr. Jusufom Osmalijem, dolgoletnim direktorjem kosovskega arhiva in profesorjem na oddelku za zgodovino v Prištini. Intervju bo del razstave DOKTORATI FF: 100 LET, ki jo pripravlja programska skupina Slovenska zgodovina. Razstava bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani odprta novembra 2019. Dr. Osmani je prvi doktorant iz arhivistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1986. Dr. Božo Repe je dal tudi intervju za Kosovsko televizijo.
Na zadnji skupinski fotografiji z leve: Genc Rezniqi, Ibrahim Gashi (bivši rektor), Božo Repe, Jusuf Osmani, Božidar Flajšman, Bujar Dugolli (dekan) in Muhamet Mala.
Na vabilo Roka Stergarja od 14. do 18. oktobra v okviru izmenjave erasmus+ na Oddelku gostuje Jiří Hutečka z Univerze v Hradec Králové (Češka).
V okviru gostovanja je 15. oktobra izvedel predavanje za širšo javnost z naslovom »Men under Fire: Masculinity In and Out of the Trenches of the First World War«, v katerem je večplastno osvetlil spreminjajoče se dojemanje moškosti v času prve svetovne vojne.
Zelo dobro obiskano predavanje se je zaključilo z zanimivo diskusijo. Posnetek predavanje je dostopen na portalu SIstory.
Peter Mikša je 10. oktobra na Istorisjkem institutu Univerze Črne gore predaval o okupacijskih mejah v Sloveniji. Poslušalcem so bila zanimiva zgodovinskega dejstva, ki so rezultat izvajanja projekta o okupacijskih mejah, predvsem pa način kako se projekt interdisciplinarno izvaja.
8. oktobra 2019 je v okviru Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) potekalo predavanje dr. Francesca Bettarinija z naslovom Notarji in notarsko poslovanje na Jadranu v poznem srednjem veku. Poklicni pisci med javnim in zasebnim. V predavanju je dr. Bettarini spregovoril o posebnem mestu, ki so ga notarji zasedali med srednjeveškimi poklici. Predstavil je specifike notarskega poklica v italijanskih mestih, v Benetkah ter v Dalmaciji in Istri.
Sodelave oddelka Milan Lovenjak je izdal komentiran prevod dela neznanega avtorja Dejanja Frankov in drugih na poti v Jeruzalem, Kronika 1. križarske vojne (1096–1099). O knjigi in času je govoril v oddaji Glasovi svetov. Posnetek oddaje je dostopen na MMC RTVSLO.
Inštitut za novejšo zgodovino je 4. septembra 2019 pripravil simpozij ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne. Med uvodnimi referati je bil tudi referat Kornelije Ajlec o svetu ob začetku druge svetovne vojne. Na okrogli mizi, ki je bila drugi del simpozija, je sodeloval Božo Repe. Okrogla miza je bila neke vrste obračun s raziskovalnimi dosežki slovenskega zgodovinopisja o drugi svetovni vojni. Božo Repe je na kratko predstavil ukvarjanje oddelka za zgodovino z omenjeno tematiko od samega začetka, ko je Metod Mikuž ustanovil katedro, ki se je ukvarjala s to zgodovino. V preteklosti se je izključno z raziskovanjem druge svetovne vojne ukvarjal pravzaprav le zunanji sodelavec z INZ Tone Ferenc. Ostali sodelavci, že od ustanovitelja katedre Metoda Mikuža dalje, pa so se druge svetovne vojne dotikali le v delu svojih raziskav, ki pogosto sploh ni bil njihov osrednji fokus. Tudi danes se izključno z drugo svetovno vojno na oddelku raziskovalno ne ukvarja nihče. Kot enega redkih projektov vezanih na raziskovanje druge svetovne vojen pa je omenil projekt o okupacijskih mejah, ki ga bomo izvajali še do aprila 2020. Rezultati projekta pa bodo širše dostopni, saj bodo poleg načrtovanih publikac, javno dostopne tudi razstave, ki bodo zaživele na svetovnem spletu.
Okoljski zgodovinarji se poleg rednih manjših dogodkov vsako drugo leto zberemo na evropski, vsako peto leto pa na svetovni konferenci. Uspešne interdisciplinarne in multidisciplinarne konference z nekaj sto referenti so odlična priložnost za širitev mreže raziskovalnih poznanstev in pridobivanje primerjalnih vpogledov v najnovejše metodološke in vsebinske poudarke. Poleti 2019 sta se odvijala oba dogodka in Žiga Zwitter z našega oddelka je z referatoma Slovenijo zastopal na obeh konferencah – na Tretjem svetovnem okoljskozgodovinskem kongresu v brazilskem Florianópolisu (https://www.3wceh2019.floripa.br/programacao) je obdobja od zgodnjega novega veka do sodobnosti strnil v referatu Historical Management of Alpine Grasslands between Continuity and Change, na 10. bienalni evropski okoljskozgodovinski konferenci (Boundaries in/of Environmental History; https://www.tlu.ee/en/eseh2019/programme) v Talinu pa je sodeloval z referatom Crossing Ecosystem Boundaries due to Conflicts over Political Boundaries: Introduction of Telekia speciosa to the Julian Alps during World War I. V Talinu je Slovenijo z referatom zastopal tudi Miha Kozorog z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL.
Ob konferenci v Talinu je plenarno zasedanje Evropskega združenja okoljskih zgodovinarjev s popolno podporo par sto udeležencev izglasovalo ustanovitev regije Hrvaška-Slovenija-Srbija (http://eseh.org/about-eseh/regions/croatia/) znotraj Evropskega združenja okoljskih zgodovinarjev (http://eseh.org/); regionalni predstavnik za Hrvaško-Slovenijo-Srbijo prihodnja štiri leta deluje na našem oddelku.
Vabljeni, da se nam pridružite na prihodnjih konferencah – za potovanja študentk in študentov, ki se jih udeležijo z referati, so na voljo finančne podpore. Več informacij in raziskovalnih spodbud dobite pri Žigu Zwittru.
Od 24. julija do 8. septembra je razstava Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941 - 1945, gostovala v Ložkem muzeju v Škoju Loki. Nekaj slik z otvoritve je na volju tu.
Od 4. do 14. julija je bila v atriju Mestne hiše v Ljubljani na ogled razstava Okupirana Ljubljana, mesto ob meji. Slike z otvoritve so na ogled tu.
Med 1. in 3. julijem je na Filozofski fakulteti potekla mednarodna konferenca The Pervasive State in Reconfiguration? Actors, Concepts, Institutions.
V sodelovanju z ERC projektom NEPOSTRANS, ki ga vodi Gábor Egry z Inštituta za politično zgodovino v Budimpešti, sta ga organizirala Jernej Kosi in Rok Stergar. Udeležilo se ga je 17 referentov, ki so se ukvarjali s tranzicijskimi procesi v nekdanjem habsburškem prostoru po 1. svetovni vojni.
Konferenca je bila prva v seriji letnih konferenc, ki bodo na različnih prizoriščih potekale v času trajanja ERC projekta NEPOSTRANS (Negotiating Post-Imperial Transitions). Glavni cilj NEPOSTRANS (www.1918local.eu) je z različnih perspektiv analizirati regionalne in lokalne prehode iz Habsburške monarhije v države naslednice.
Program in zbornik abstraktov sta na voljo tu.
V okviru raziskovalnega projekta o okupacijskih mejah smo 4. julija 2019 odprli razstavo Okupirana Ljubljana, mesto ob meji. Razstava je do 15. julija 2019 na ogled v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani. Razstavo sta odprla podžupan Janez Koželj (govor https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/320595078818618) in vodja projekta Božo Repe (govor https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje/videos/402905780432327).
Razstavo lahko spremljate na FB naslovu https://www.facebook.com/OkupacijskeMeje.
V organizaciji Društva za antične in humanistične študije Slovenije (DAHŠ) ter Oddelka za klasično filologijo in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete se je med 22. in 30. junijem 2019 že četrtič odvijala poletna šola klasičnih jezikov je Grčiji, tokrat v mestu Iria na Peloponezu. Letos se je nanjo prijavilo 36 dijakov z različnih slovenskih gimnazij. V sklopu raznolikega programa so poglabljali ali pa šele pridobivali znanje klasičnih jezikov (stare grščine in latinščine; zaradi različnega predznanja je delo potekalo v več nivojih) in nove grščine, poslušali številna strokovna predavanja, ki so jih večinoma imeli zaposleni na Filozofski fakulteti, ter sodelovali na kar devetih delavnicah, posvečenih različnim z antiko povezanim temam (glasbi, arhitekturi, mitologiji, filozofiji itd.). V okviru poletne šole sta bili organizirani tudi dve strokovni ekskurziji – prva v Mikene in Navplio, prvo grško prestolnico po razglasitvi neodvisnosti v začetku 19. stoletja, druga pa v pokrajino Arkadijo, kjer so si dijaki ogledali izkopavanje ameriških arheologov na arheološkem najdišču na gori Likajon ter obiskali vas Stemnitsa, kjer je bil začasni sedež prve grške vlade. Poleg omenjenih ekskurzij so si dijaki v antičnem gledališču v Epidavru ogledali Ajshilovo Orestejo v izvedbi Grškega narodnega gledališča.
Razstava o okupacijskih meja Vinceremo Videt čemo, je od 20. junija do 19. julija 2019 na ogled v Mestna muzejska zbirka Črnomelj. Utrinki z otvoritve so na ogled tu.
V četrtek, 6. 6., in petek, 7. 6. 2019, je v Trubarjevi hiši literature potekal simpozij z naslovom Ženske in povojne tranzicije: Nasilje. Dogodek je bil del ERC Advanced Grant projekta EIRENE, ki ga vodi dr. Marta Verginella, financiran pa je s strani ERC (European Research Council). Mednarodno priznani predavatelji in predavateljice ter raziskovalci in raziskovalke na projektu so poglobljeno predstavili raznolike raziskave, ki jim je skupno preučevanje vloge žensk v povojnih obdobjih na območju držav severnojadranske regije.
Delavnica je bila organizirana v obliki panelov, ki so se posvetili predvsem nasilju nad ženskami v vojnem času in tranzicijskih povojnih obdobjih 20. stoletja - po prvi in drugi svetovni vojni ter v devetdesetih letih 20. stoletja. Obravnavali so problematike, povezane predvsem s spolnim nasiljem ter posledicami posilstev, konceptom materinstva in vprašanjem nezaželenih otrok, posegli pa so tudi na področje psihiatričnega zdravljenja, se dotaknili stigme ter odnosa širše družbe do prizadetih žensk, ki so bile izpostavljene tovrstnemu nasilju, nenazadnje pa tudi raznih oblik in posledic političnega nasilja.
V četrtek, 6. junija ob 10 uri je bila v Zbornični dvorani predstavitev priložnostne poštne znamke Stoletnica Univerze v Ljubljani. Poleg kulturnega programa sta imela nagovor rektor, prof. dr. Igor Papič in predsednik Filastelistične zveze Slovenije prof. dr. Peter Suhadolc. Redni prof. dr. Božo repe je imel predavanje o zgodovini univerze in njenem pomenu. Sodelavci oddelka so bili pobudniki obeležitve obletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani s posebno poštno znamko.
Božo Repe je poudaril, da je bil nastanek slovenske univerze prvenstveno produkt nacionalnih teženj, ki so potekala vse od sredine 19. stoletja; »prva vidna trdnjava«, »najvišja slovenska kulturna ustanova, ki si jo je narodna država postavila na triglavsko ozemlje proti sosedom« , kot so govorili ob ustanovitvi. So pa bili nekateri profesorji tedanjega časa hkrati tudi goreči zagovorniki univerzalne znanosti. Univerza je svoj nastanek upravičila, tako v nacionalnem smislu (npr., njena vloga enega od pomembnih žarišč upora med drugo svetovno vojno), kot v kot znanstveno univerzalnem smislu. Postala je ena od ključnih nacionalnih in kulturnih institucij, ki so svojo pot začele med obema vojnama in se z republiško državnostjo po drugi vojni vzpostavile in profesionalizirale do te mere, da je njihov prehod v samostojno državo potekal brez dramatičnih rezov. To je ljubljanski univerzi tudi omogočilo, da je danes med 3% najboljših univerz na svetu. Ostajajo pa kljub drugačnemu kontekstu razmer tudi v današnjih časih enake ali podobne dileme kot teda, npr. razetost med ohranjanjem nacionalne samobitnosti in univerzalnostjo, vprašanje kako povezati humanistiko in naravoslovje in doseči sinergijo, brez katere ne bo ne slovenske, ne planetarne prihodnosti; večno vprašanje avtonomije univerze oziroma odnosa med univerzo in politiko ter javnostjo; in ne nazadnje vprašanje, koliko univerz potrebujemo (tedaj je šlo za vprašanje, ali naj bi bila kar za vso novoustanovljeno jugoslovansko državo dovolj ena, že obstoječa univerza; pri Slovencih pa vprašanje ali naj bo univerza v Zagrebu, Trstu ali Ljubljani, po osamosvojitvi je politika ugotovila, da bi pravzaprav vsaka slovenska vas potrebovala če že ne svojo univerzo pa saj fakulteto, seveda zasebno, a z državnim denarjem).
Devetindvajsetega in tridesetega maja 2019 je potekal znastveni simpozij ob 100. obletnici priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS. Simpozij je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v sodelovanju z Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Pomurskim muzejem Murska Sobota, Pokrajinskim arhivom Maribor ter Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Uvodno predavanje je imel Božo Repe. S prispevkom je sodeloval tudi upokojeni sodelavec oddelka Dušan Nećak.
Program simpozija in povzetki so dostopni tu.
Fotografije sta posnela Marko Zaplatil in Igor Lapajne.
Na sejmu akademske knjige Liber.ac, ki ga prireja Filozofska fakulteta, sta se Rok Stergar in Jernej Kosi udeležila razprave o vsebini in tezah, pa tudi o vrlinah in pomanjkljivostih knjige “Habsburški imperij" ameriškega zgodovinarja Pietra Judsona, ki je nedavno v slovenskem jeziku izšla pri založbi Sophia. V debati sta sodelovala še Petra Svoljšak in Marko Zajc.
Tradicionalno srečanje med oddelkoma za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in Filozofske fakultete v Ljubljani so letos gostili Mariborčani. Razgovor je tekel o aktualnem stanju na obeh oddelkih in izzivih za sodelovanje v bodoče.
Ob prihajajoči stoti obletnici nastanka univerze v slovenskem jeziku v Ljubljani, je na konferenci sodeloval Božo Repe. V svojem prispevku je opozoril na danes najbolj aktualno vprašanje, ali je univerza že ob ustanovitvi sledila tudi načelom univerzalnosti ali pa je šlo zgolj za nacionalni motiv. Brez dvoma je bil nastanek slovenske univerze prvenstveno produkt obrambnih nacionalnih teženj. V naslednjih desetletjih je univerza svoj nastanek upravičila, tako v nacionalnem smislu – naj omenim samo njeno vlogo enega od pomembnih žarišč upora med drugo svetovno vojno – kot znanstveno univerzalnem smislu. Postala je ena od ključnih nacionalnih in kulturnih institucij, ki so svojo pot začele med obema vojnama in se z republiško državnostjo po drugi vojni vzpostavile in profesionalizirale do te mere, da je njihov prehod v samostojno državo potekal brez dramatičnih rezov. To je ljubljanski univerzi tudi omogočilo, da je danes kljub vsej kritičnosti (in morda malo manjši samokritičnosti) tudi drugi cilj, to je univerzalnost znanosti in je med 400 najboljšimi univerzami na svetu. Ostajajo pa kljub drugačnemu kontekstu razmer tudi v današnjih časih enake dileme kot tedaj: razpon med ohranjanjem nacionalne samobitnosti in univerzalnostjo, ki je zaradi globalizacije morda še večji, kot je bil tedaj; zlasti gre tu za vprašanje obstoja jezika in vloge univerze pri njegovem ohranjanju, še posebej na znanstvenem področju
Več o konferencu na spletni strani RTV SLO. Slika je objavljena na istem naslovu, foto Urban Resnam, FDV.
Vsakoletne terenske vaje v Trst in okolico se je tudi letos začela v Bazovici. Obiskali smo spomenik, kjer so bili leta 1930 ustreljeni štirje protifašisti obsojeni na prvem tržaškem procesu. Nekaj stran je fojba, ki je postala spomenik Italijanom, ki naj bi jih po koncu vojne pomorili partizani. Sledil je ogled cerkve svetega Justa. Ustavili smo se tudi v Narodnem domu, kjer je danes Slovencem namenjen le majhen prostor. V Trstu je bilo koncentracijsko taborišče v Rižarni, kjer so umrli mnogi domoljubi. Zadnji postanek je bil v Sredipolju, kjer je ena od kostnic italijanskih vojakov padlih na Soški fronti.
Kratek film je na voljo tu.
Na vabilo Roka Stergarja od 13. do 17. maja v okviru izmenjave erasmus na Oddelku gostoval John Paul Newman z Univerze v Maynoothu (Irska).
V okviru gostovanja je 17. maja izvedel predavanje za širšo javnost z naslovom »What was the European Counter-Revolution, 1917-1923?«, v katerem je tematiziral protirevolucionarne procese v številnih evropskih državah, od Rusije, preko Jugoslavije, Nemčije, Italije, do Bolgarije.
Predavanje je bilo dobro obiskano, med drugim ga je obiskal veleposlanik Irske, razvila se je živahna diskusija. Posnetek predavanja je dostopen na Sistory.
Dušan Mlacovič je sodeloval v projektu Cities of the Croatian MIddle Ages. Zaključna okrogla miza je bila 17. maja 2019 v Hrvatskem Institutu za povijest v Zagrebu.
Božo Repe je imel 16. maja 2019 na Panteion university of social and political sciences predavanje z naslovom Borders in the Western Balkans and membership in the European union.
Na Kiofest v Zagrebu smo člani oddelka sodelovali na okrogli mizi Versajska mirovna pogodba in nova svetovna ureditev (Bojan Balkovec). V programu predstavitev različnih knjig, pa je bil predstavljen prevod knjge Jerneja Kosija Kako je nastala slovenska nacija. Na predstavitvi je sodeloval tudi Rok Stergar.
Z Odsjekom za povijest na Filozofski fakulteti v Zagrebu imamo še desetletja redne stike. Strokovno sodelujemo na različnih ravneh kot so npr. raziskovalni projekti in sodelovanje pri izvajanju študijskih programov. Stike želimo utrjevati tudi z letnimi srečanji. Letos smo se srečali v Zagrebu, 14. maja. Na začetki smo se udeležili otvoritve razstave o Vojni krajini, ki je bila popestrena tudi z demonstracijo opreme krajišnikov. Sledil je še družaben del s pogovorom o stanju študija na obeh odelkih in možnostih nadaljevanja sodelovanja.
V okviru prireditve Kliofest v Zagrebu smo gostovali za našo razstavo Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha 1941 - 1945. Razstav je bila na ogled od 14. - 17. maja. Od 20. - 27. maja 2019 pa je razstava na ogled v avli Filozofske fakultete v Zagrebu. Razstava gostuje v okviru tradicionalnega sodelovanja oddelkov za zgodovino obeh Fiozofskih fakultete.
Razstava Razstava Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja v od 9. maja do 2. junija 2019 gostuje v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah. Ob otvoritvi razstave je razstavo in raziskovalni projekt predstavil Peter Mkša. Na fotografiji direktorica muzeja Irena Lačen Benedičič in sodelavca projekta Matija Zorn in Peter Mikša.
Razstava o okupacijskih meja Vinceremo Videt čemo, je od 26. aprila do 23. maja 2019 na ogled v Kulturnem centru Semič. Utrinke z otvoritve si lahko ogledate tu.
Na Oddelku za zgodovino smo v aprilu izvedli tridnevno strokovno ekskurzijo v Raveno, Rimini in San Marino, s poudarkom na antičnem in poznoantičnem obdobju. Vseh udeležencev je bilo 50, med njimi 44 študentov in trije učitelji (M. Lovenjak, A. Cedilnik, J. Kavčič). Ekskurzija je bila medoddelčna, poleg študentov zgodovine, so se je udeležili tudi študenti arheologije, umetnostne zgodovine in klasične filologije.
Prvi dan smo najprej obiskali starodavno opatijo Pomposo s freskami iz 14. stoletja in znamenitim campanillom, nato pa slikovito mestece Commachio (t. i. »male Benetke«), s kanali, znamenitimi sakralnimi stavbami in Muzejem delte Pada. V tem muzeju hranijo številne ostanke grške in rimske antike iz širše okolice, med drugim tudi v celoti ohranjen tovor potopljene rimske ladje (svinčene ingote, amfore, številne lesenene, kovinske in tekstilne predmete), ki so jo pred tremi desetletji izkopali v nekdanjem rimskem pristanišču. Pozno popoldne smo prispeli v Rimini (antični Ariminij), kjer smo si med drugim ogledali t.i. Malatestin tempelj (Tempio Malatestiano) in utrdbo, Avgustov slavolok, Tiberijev most, ki še danes služi svojemu namenu, in druge mestne znamenitosti.
Drugi dan smo v celoti namenili Raveni, ki je bila v pozni antiki več desetletij prestolnica rimskega cesarstva. Ogledali smo si med drugim Teoderikov mavzolej z monumentalno kupolo, cerkev San Vitale z mozaičnima podobama cesarja Justinijana in cesarice Teodore, mavzolej Gale Placidije, baziliko San Apollinare Nuovo z znamenitimi mozaiki, ki so nastali na željo kralja Teoderika, nadškofijski muzej, baptisterij ortodoksnih in baptisterij arijancev, Dantejevo grobnico in baziliko San Apollinare in Classe.
Glavna postaja tretjega dne je bila državica San Marino oz. njeno središče na pobočjih hriba Monte Titano, s katerega se odpira mogočen pogled na širšo okolico. Na poti nazaj proti Ljubljani smo se ustavili še v univerzitetnem središču Cezeni, kjer smo obiskali znamenito biblioteko Malatestiano, ki jo je v nekdanjem frančiščanskem samostanu uredil Malatesta Novello v sredini 15. stoletja. Njena glavna znamenitost je velika javna čitalnica, ohranjena v svoji izvirni podobi, kjer so knjige z verigo pritrjene na bralne pulte. Knjižnica hrani 429 rokopisov, poleg teh pa tudi veliko starejših tiskov in zemljevidov.
Fotografije so posneli Adam Gabrič, Jaka Banfi in Milan Lovenjak.
Ellen Carol DuBois je ameriška zgodovinarka, ki se je v času svojega dolgoletnega delovanja na Univerzi v Buffalu in Univerzi Kalifornije v Los Angelesu ukvarjala predvsem z ženskimi študijami in zgodovino žensk. Je ena od pionirk in ključnih avtoric s področja zgodovine ženskega gibanja za pridobitev volilne pravice v ZDA, v zadnjih letih pa pridobivanje političnih pravic žensk raziskuje v globalnem kontekstu.
V predavanju, ki ga je imela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 25. aprila 2019, je predstavila dolgo pot gibanja žensk za politične pravice. Po uvodu o prvi ameriški skupščini za pravice žensk v Seneca Falls leta 1848 je spregovorila o razvoju ženskega gibanja, ki ga je umestila v širši družbeni in mednarodni kontekst. Leta 2020 bo ob stoletnici pridobitve splošne volilne pravice žensk v ZDA izšla njena naslednja knjiga, ki bo pri zgodovinski umestitvi tega pomembnega obeležja vključevalo njena nedavna spoznanja.
Posnetek predavanje je dostopen tu.
V okviru zgodovine Jugovzhodne Evrope v zgodnjem novem veku smo 18. aprila 2019 gostili okoljskozgodovinsko predavanje izr. prof. dr. Hrvoja Petrića Rijeke i ljudi u ranome novom vijeku – primjeri rijeka Drave i Save. Okoljska zgodovina raziskuje zgodovino interakcij med človekom in okoljem, zgodovino človekovega dojemanja okolja ter zgodovino okolja samega. Po orisu osrednjih raziskovalnih področij interdisciplinarnega proučevanja zgodovine rek na stiku zgodovinopisnih in naravoslovnih raziskav je prof. Petrić v predavanju predstavil osrednje pristope in koncepte, ki so se uveljavili v zgodovinopisju o rekah ter spodbudil interdisciplinarno kreativnost študentk in študentov – raziskovalk in raziskovalcev. Sledila je praktična uporaba predstavljenih pristopov na primerih zgodnjenovoveške Save in Drave.
Dr. Petrić na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu predava med drugim okoljsko zgodovino, je urednik revije Ekonomska i ekohistorija ter regionalni predstavnik Hrvaške v Evropskem združenju okoljskih zgodovinarjev (European society for environmental history: eseh.org).
Za vprašanja na to temo sta na voljo predavatelj in Žiga Zwitter.
V sredo, 3. aprila 2019, je bil v okviru slovensko-črnogorskega bilateralnega sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in črnogorsko Univerzo v Podgorici na Filozofski fakulteti organiziran sklop predavanj Gore v nacionalni identiteti Črne gore in Slovenije. Predavali so dr. Slavko Burzanović (Istorijski institut v Podgorici), ki je predstavil geopolitične in identitetske razsežnosti Lovčenskega vprašanja v 1. sv. vojni, dr. Ivan Laković (Istorijski institut v Podgorici) depopulacijo črnogorskih katunov v 2. pol. 20. stol in s tem povezanim izgubljanjem tradicionalne identitete ter dr. Peter Mikša, dr. Matej Ogrin in Kristina Glojek (vsi Filozofska fakulteta v Ljubljani) gorsko identiteto Slovencev. Dogodek, ki je potekal v fakultetni Modri sobi sta skupaj organizirala Oddelek za geografijo in Oddelek za zgodovino.
Vodja slovenske strani bilateralnega projekta je doc. dr. Peter Mikša.
Od 2. do 26. aprila je v predverju Državnega sveta odprta razstava Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Razstavo je odprl predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.
http://www.ds-rs.si/?q=novice/odprtje-razstave-mejni-kamni-bodeca-zica-s...
Več slik je na ogled tu. Govor vodje projekta ob otvoritvi je na voljo tu.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju gostujeta dve naši razstavi "Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945" in "Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha, 1941–1945", ki sta nastali v okviru raziskovalnega projekta Naredite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško. Predaval je Peter Mikša.
Slike so na ogled na Facebooku.
Katedra za zgodovino srednjega veka in za pomožne zgodovinske vede Oddelka za zgodovino in Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) sta v petek, 8. marca 2019, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani organizirala sklop predavanj z naslovom Vzhodnojadranska obala med Bizancem in Karolingi (750–850). Prof. dr. Neven Budak, eden vodilnih hrvaških medievistov, avtor številnih del iz hrvaške srednjeveške zgodovine in predavatelj hrvaške srednjeveške zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu, je imel predavanje z naslovom »Prva renesansa na vzhodnem Jadranu«. Sledil mu je prof. dr. Miljenko Jurković, eden vodilnih hrvaških umetnostnih zgodovinarjev, strokovnjak za predromansko in romansko umetnost ter predavatelj poznoantične in zgodnjesrednjeveške umetnosti na vzhodnem Jadranu, s predavanjem z naslovom »Če je politično Bizanc še prisoten, je v umetniškem izrazu izginil davno pred Karolingi«.
Avtor fotografij: Dušan Mlacović
Na vabilo Beti Žerovc z Oddelka za umetnostno zgodovino in Roka Stergarja z Oddelka za zgodovino, je v petek, 8. marca, na Oddelku gostoval Bálint Varga z zgodovinskega inštituta Madžarske akademije znanosti.
V predavanju z naslovom »Shaping an Ethnic Past in Stone and Bronze in a Multi-ethnic Country: The Millennial Festivities in Hungary, 1896« je govoril o poskusu madžarskih nacionalistov, da bi v času proslavljanja domnevne tisočletnice prihoda Madžarov v Panonsko nižino s postavitvijo sedmih ogromnih spomenikov simbolično zaznamovali madžarski nacionalni prostor. Govoril je o težavni zgodovini tega podviga, ki je izzval odpor in celo sovražnost med prebivalstvom provincialne Ogrske, s tem pokazal na meje etničnega nacionalizma, hkrati pa tudi na pragmatizem lokalnih nemadžarskih elit.
Predavanje je bilo dobro obiskano, razvila se je živahna diskusija. Posnetek predavanja je na voljo tu.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju smo 6. marca odprli razstavi Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha in Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji 1941. Razstavi sta nastali v okviru raziskovalnega projekta Naredite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško. Razstavi sta na ogled do začetka aprila.
10. februarja 2019 je Žiga Zwitter vodil po razstavi Živeti z vodo - južni rob Ljubljane v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v gradu Fužine. Obiskovalcem je v 90-minutnem ogledu v navezovanju na razstavljene eksponate in razstavljeno slikovno gradivo ter ob uporabi dodatnih gradiv, ki jih je pripravil, predstavil okoljsko zgodovino Ljubljanskega barja in reke Ljubljanice v dolgem časovnem loku, od prazgodovine do sodobnosti. Razstavo si lahko ogledate še do 31. marca 2019. Ob vodstvu je bil predstavljen tudi dokument iz 16. stoletja, ki govori o poginjanju živine zaradi paše na šotnem Barju severno od Matene. Izsek dokumenta je na sliki. (Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1, šk. 98, I/55, Lit. M-II, 5: Urbar žup Matena in Iška Loka 1571; gl. Zwitter, Urbarji iz 16. in 17. stoletja kot vir za okoljsko zgodovino, str. 145).
http://mao.si/Dogodek/Ziga-Zwitter-Ziveti-z-vodo-juzni-rob-Ljubljane.aspx
Kulturni praznik smo proslavili v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru, kjer smo odprli razstavo Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha 1941 - 1945. Razstav je eden od rezultatov projekta Naredite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško, Utrinski z otvoritve so na volju tukaj.
Razstava Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941-1945, ki je nastala v okviru izvajanja projekta Naredite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško. je gostovala v Tolminskem muzeju. Več o otvoritvi tukaj. O poročanju lokalne televizije o razstavi pa tule.
