Družbena, gospodarska in kulturna interakcija slovenskega in črnogorskega primorja in gorstva od poznega srednjega veka do 19. stoletja

Primorje v Sloveniji in Črni gori je bilo od poznega srednjega veka do nastanka moderne družbe, del istega družbenega, gospodarskega in kulturnega miljeja, sveta jadranskih oz. sredozemskih komun. Komune so se po svoji ureditvi znatno razlikovale od zaledja, v slovenskem in črnogorskem primeru od družbe gorskega sveta. Mesta Koper, Izola, Piran, Perast, Kotor, Budva, Bar in Ulcinj so bila s svojimi distrikti del ozemlja Beneške republike. Slovenska mesta so bila del beneške Istre, črnogorska so bila združena v posebno enoto Albania Veneta znotraj Stata da Mar. Mesti Koper in Kotor sta imela posebno vlogo, bili sta dobro utrjeni administrativni središči, s primerljivo vlogo in zato tudi s primerljivo infrastrukturo in posledično s primerljivim tipom kulturne dediščine. Mesti Bar in Ulcinj sta v tem sklopu posebna primera. Obe mesti sta leta 1571 postali del osmanskega imperija, Bar je ostal sedež nadškofije. Meje distriktov naštetih mest segajo do gora, v primeru Slovenije do kraškega roba, do sveta habsburških dežel, v primeru Črne gore pa do vznožja najvišjih črnogorskih gora in osmanskega imperija. Obmejni prostor med svetom primorja in gorstva ni bil prazen prostor, bil je svet intenzivne družbene, gospodarske in kulturne interakcije. Interakcija primorja in gorstva v je bila v slovenskem in črnogorskem zgodovinopisju in tudi v umetnostni zgodovini viden predmet preučevanja, vendar nikoli na način, da bi bil fokus na meji obeh svetov, ampak vedno tako, da so bila v fokusu bodisi mesta, bodisi gorstvo. Dosedanje preučevanje tudi ni nikoli uporabilo komparativnega pristopa, čeprav je ta več kot očitno primeren in prinese odlične rezultate. Slovenski in črnogorski zgodovinarji se niso nikoli dotaknili povsem očitnih stičnih točk skupne zgodovine v okviru pripadnosti Beneški republiki: istih akterjev družbenega in gospodarskega življenja, graditeljev upravnih in fortifikacijskih objektov, krogov umetnikov, ki z umetninami zalagali tako slovenska kot črnogorska mesta in predvsem ljudi, ki so po letu 1571 iz Bara in Ulcinja pribežali v Istro in se tam trajno naselili. Velik del barske elite se je naselil v Kopru in po je letu 1571 tvoril del koprske elite in s tem koprsko zgodovino. Namen projekta je s pomočjo komparativnega pristopa preučiti družbeno, gospodarsko in kulturno interakcijo slovenskega in črnogorskega primorja in gorstva od poznega srednjega veka dalje s fokusom na robnem območju - na stiku nekdanjih distriktov primorskih mest in gorskega sveta. Preučiti nameravamo tudi tiste elemente, ki takšno komparativno preučevanje sploh omogočajo: stične oz. skupne elemente zgodovine slovenskih in črnogorskih mest v času od poznega srednjega veka dalje in stične oz. skupne elemente kulturne dediščine. Projekt ima tri vrste ciljev: - izmenjava rezultatov in metodoloških pristopov pri preučevanju družbene, gospodarske in kulturne interakciero slovenskega in črnogorskega primorja in gorstva v preteklosti. Člani projektne skupine iz Črne gore bodo spoznali dobre prakse preučevanja zgodovine, kulturne dediščine ter sedanjosti in načrtovanja prihodnosti krajev vpetih v interakcijo med primorskim in gorskim svetov v Sloveniji, enako člani projektne skupine iz Sloveniji v primerljivih krajih v Črni gori. - raziskovalni cilji: primerjalno bomo obravnavali podatke, vedenja in znanja o zgodovini in kulturni dedščini obeh obravnavanih okolij. Člani projektne skupine iz obeh držav bosta v obeh državah identificirali elemente skupne oz. primerljive zgodovine in kulturne dediščine in na tej osnovi preučile skupne stvarne oblike družbene, gospodarske in kultne interakcije obeh primorij in gorstev: s pomočjo preučevanja arhivskega gradiva v kotorskem in koprskem arhivu, preučevanjem muzealij v regionalnih splošnih in specializiranih (pomorskih) muzejih in s pomočjo terenskega dela identificirati akterje skupne zgodovine, umetniška dela avtorjev delujočih tako v Sloveniji kot v Črni gori, istih snovalcev javnih, cerkvenih in fortifikacijskih objekotv, fizične značilnosti krajev prehajanja iz primorja v gorski svet, njihovo infrastrukturo, kulturno dediščino in njihovo vpetost v današnje gospodarske in družbene tokove. - vzpostavitev skupne poletne šole za študente v mestu Bar v Črni gori kot trajne oblike sodelovanja med inštuticijama, kjer nameravamo naše in druge študente na primeru Starega Bara seznanjati z izzivi preučevanja stičišč sredozemskega in gorskega sveta in lokalne zgodovine, s pomenom komparativnega preučevanja istih zgodovinskih fenomenov in kulturne dediščine, ki zaradi drugačnih političnih okvirjev v modernih časih pogosto niso spoznani kot takšni in študente uriti v znanjih in veščinah, ki so za to potrebni.