Šole in imperialne, nacionalne in transnacionalne identifikacije: Habsburška monarhija, Jugoslavija in Slovenija

Šole in narodi

Splošno obvezno osnovno izobraževanje ustvarja narode; brez šol ti ne morejo obstajati! Dejstvo je, je množično šolanje morda najbolj pomembna in uspešna strategija izgradnje naroda

Šole lahko namenoma propagirajo določeno narodno ali transnacionalno identifikacijo, a hkrati lahko s svojo strukturo in delovanjem pomagajo ustvariti in reproducirati tudi neko drugo nacionalno. Na primer: na nivoju ideologije lahko šole propagirajo ne-narodni imperialni patriotizem ali nad-narodni večkulturni patriotizem, medtem ko z delitvijo učencev v etnolingvistične kategorije in/ali z uporabo takih kategorij v učbenikih in pri pouku dejansko proizvajajo partikularne nacionalne delitve.

 

Zakaj slovenski primer?

Do nedavnega je zgodovinopisje nastanek slovenskega naroda razlagalo kot kvazinaravno posledico predhodnega obstoja slovenske etnične/jezikovne skupnosti. Toda nedavne reinterpretacije, nastale pod vplivom modernističnih pristopov k nacionalizmu in novih raziskav habsburških nacionalizmov, so prepričljivo pokazale, da se je ideja slovenskega naroda pojavila šele na prelomu 19. stoletja in da pred tem ni bilo slovenske etnične skupnosti.

Zato je potrebna nova analiza okoliščin in akterjev, ki so omogočili nastanek in evolucijo slovenskega naroda! Vloge nacionalistov in njihovih organizacij seveda ni mogoče spregledati in jo je potrebno še naprej raziskovati, toda peščica študij je že opozorila, da so države, v katerih je nastajal in se reproduciral slovenski narod, prispevale k vzpostavljanju in utrjevanju etnolingvističnega nacionalizma – pogosto nenačrtno, včasih pa tudi v nasprotju s svojimi cilji.

Zato si je šole potrebno ponovno ogledati. Njihov pomen za delovanje nacionalizirajočih držav je sicer znan vsaj od klasične študije Eugena Webra Peasants into Frenchmen. Bistveno manj je sicer v tem kontekstu raziskana njihova vloga v državah, ki se niso definirale kot nacionalne in niso želele nacionalizirati prebivalstva. Toda domnevamo lahko, da je bil tudi tu šolstvo izredno pomembno.

Cilji projekta

Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je, da analizira koliko je nastanek slovenskega naroda in njegov nadaljnji obstoj posledica različnih nacionalnih klasifikacij v osnovnem šolstvu. Ta cilj želi projekt doseči z analizo tako šolske ideologije kot vsakodnevne prakse v treh stoletjih in treh državah: Habsburški monarhiji, Jugoslaviji in Sloveniji.

To so seveda zelo različne državne tvorbe, a so se vendar v zadnjih dveh stoletjih izmenjale v vlogi (nad)državnega okvirja v katerem je nastal in se razvijal slovenski nacionalizem. Analiza tega procesa v longue durée je ena osrednjih značilnosti projekta. Omogočila bo primerjalni pristop, v katerem bodo opazovane različne klasifikacije in primerjane različne politike v zvezi z njihovo uporabo in promocijo.

Medtem ko se bo raziskovalni projekt osredotočil na ozemlje današnje Slovenije, obeta novega razumevanja vloge osnovnih šol – in klasifikacij na splošno – pri uveljavitvi narodov kot relevantnih in obstojnih identifikacijskih kategorij. To bo imelo širši pomen in se bo lahko uporabilo za primerljive primere.

 

Ekipa

Vodja projekta

Rok Stergar je izredni profesor na Univerzi v Ljubljani, kjer predava predmete in seminarje iz balkanske zgodovine v 19. in 20. stoletju ter iz zgodovine 1. svetovne vojne. Poudarek njegovih raziskav so nacionalizmi v poznih Habsburški monarhiji; na te teme je objavil več člankov v revijah in zbornikih.

Raziskovalci

• Karin Almasy, raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Gradcu. Raziskuje zgodnje nacionalizma in vlogo jezika in šolskega sistema v procesih nacionalizacije v Habsburški monarhiji. Raziskave slovenskih učbenikov in njihove ideološke vsebine v pozni Habsburški monarhiji, zlasti knjiga Kanon und Nationale Differenzierung: Übersetzung und ideologische Steuerung v slowenischen Schullesebüchern (1848-1918) (2018), so pomembno prispevale h konceptualizaciji projektnega predloga.
• Jernej Kosi, docent na Univerzi v Ljubljani, zgodovinar nacionalizma s postdoktorskimi izkušnjami na Univerzi na Dunaju in Univerzi v Gradcu, ki trenutno dela na Univerzi v Ljubljani in Inštitutu za politično zgodovino v Budimpešti (v okviru ERC projekta Nepostrans).
• Jovana Mihajlović Trbovc, znanstvena sodelavka v Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je leta 2015 prejela nagrado Jean Blondel za najboljšo disertacijo s področja politike, ki jo je podelil Evropski konzorcij za politične raziskave, in je bila gostujoča raziskovalka na Univerzi v Gradcu. ARRS ji je dodelila podoktorski projekt, sodelovala je v treh projektih Obzorja 2020. Objavlja o reprodukciji zgodovinskih naracij v šolskih učbenikih in tiskanih medijih na področju nekdanje Jugoslavije.
• Tamara Pavasović Trošt, docentka na Univerzi v Ljubljani in gostujoča profesorica na Univerzi v Gradcu in Princetonski univerzi, ki je pred kratkim souredila Changing Youth Values in Southeast Europe: Beyond Ethnicity (2018) in objavila članek “Ruptures and Continuities in Nationhood Narratives: Reconstructing the Nation through History Textbooks in Serbia and Croatia” (Nations and Nationalism), ki je dobil nagrado Jacquin-Berdal za najboljši originalni članek na temo nacionalizma za leto 2017.
• Marko Zajc, docent na Univerzi na Primorskem in raziskovalni sodelavec na Inštititu za novejšo zgodovino, zgodovinar nacionalizmov v JV in Srednji Evropi ter jugoslovanstva, vodjo dveh projektov, ki ju je financirala ARRS, in gostujočega raziskovalca na Imre Kertész Kolleg in Humboldt Universität v Berlinu.

Podporna skupina

• Jan Bernot, doktorski študent na Univerzi v Ljubljani. Ima magisterij iz zgodovine in trenutno pripravlja disertacijo o identifikacijah na kranjskem podeželju v poznem habsburškem obdobju.
• Neja Blaj Hribar, doktorska študentka Univerze v Ljubljani. Je koordinatorka raziskovalnega infrastrukturnega programa na Inštitutu za novejšo zgodovino. Ima magisterij iz zgodovine in trenutno pripravlja disertacijo o priseljevanju v Slovenijo v času med vojnama.

Mednarodni znanstveni odbor

• Jasna Dragović Soso, profesorica za mednarodno politiko in zgodovino na Goldsmiths, Univerza v Londonu, ki je bila prej raziskovalna sodelavka na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije, University College London. Njene raziskave se osredotočajo na nacionalizem in vlogo intelektualcev, razpad držav, nacionalistične ("etnične") konflikte in mednarodne intervencije, na tranzicijsko pravosodje in socialno konstrukcijo spomina. Zaznamuje jih interdisciplinarni pristop in osredotočenost na nekdanjo Jugoslavijo in njene države naslednice.
• Siniša Malešević¸ je redni profesor na šoli za sociologijo na University College Dublin, ki je pred tem delal na Inštitutu za mednarodne odnose (Zagreb), Centru za preučevanje nacionalizma, CEU (Praga), National University of Ireland, Galway, London School of Economics, Inštitut za humanistične vede (Dunaj) in Université Libre de Bruxelles (Eric Remacle gostujoči profesor v konfliktnih in mirovnih študijah). Je eden od vodilnih raziskovalcev nacionalizma in etničnosti, avtor več kot deset knjig in številnih člankov v vodilnih akademskih revijah, in je bil glavni raziskovalec v več raziskovalnih projektih.
• Alexander Maxwell, višji predavatelj (Senior Lecturer) za zgodovino na Šoli za zgodovino, filozofijo, politične znanosti in mednarodne odnose na Victoria University of Wellington. Prav tako vodi Antipodean East European Study Group. Je vodilni zgodovinar poznega Habsburškega imperija, ki raziskuje zlasti habsburški panslavizem, slovaški nacionalizem in madžarski kulturni nacionalizem. Prav tako je objavil več člankov o teoretikih nacionalizma in ukvarjal tudi s teorijo nacionalizma. Leta 2018 je uredil tematsko številko o nacionalizmu in klasifikaciji za revijo Nationalities Papers. Prve mesece leta 2021 namerava preživeti v Ljubljani.
• Pieter Troch, podoktorski raziskovalec Univerzi v Regensburgu. Je socialni zgodovinar Jugoslavije dvajsetega stoletja; knjiga Nationalism and Yugoslavia: Education, Yugoslavism and the Balkans before World War II (2015) in člankih o izobraževanju in nacionalizmu v medvojni Jugoslaviji, objavljenih v vodilnih akademskih revijah, Nations and Nationalism, Nationalities Papers in Slavonic and East-European Review, so ga naredili za vodilnega strokovnjaka za temo, ki je ključnega pomena za projekt.

V prvi fazi (meseci 1-2), ki se bo začela z uvodnim sestankom, bodo člani skupine identificirali svoje študije primerov, pregledali ustrezno sekundarno literaturo in jo vnesli v bibliografsko podatkovno zbirko.

V drugi fazi (meseci 3-16) bo potekalo zbiranje primarnih virov v arhivih, knjižnicah in šolskih muzejih. Viri v javni lasti bodo skenirani in objavljeni na spletnem portalu SIstory. Da bi olajšali analitično skladnost, bodo člani skupine še naprej razvijali skupni sklop raziskovalnih vprašanj. Ob koncu druge faze bomo organizirali prvo delavnico, na katero bomo povabili člane svetovalnega odbora in druge zunanje strokovnjake, da bi natančneje definirali raziskovalna vprašanje.

V tretji fazi (meseci 17-32) bodo člani skupine analizirali in interpretirali svoje študije primerov, pri čemer bodo uporabili skupni sklop raziskovalnih vprašanj in s tem zagotovili primerljivost razlag.

V četrti fazi (meseci 33-36) bodo člani skupine razpravljali o svojem delu in ga ocenjevali, izdelali primerljive sklepe in izboljšali interpretacije za objavo rezultatov v skupinski monografiji. Druga delavnica, ki bo ponovno vključevala člane svetovalnega odbora in druge zunanje strokovnjake, bo pomagala članom ekipe optimizirati rezultatov.

V izdelavi.

V ponedeljek, 21. 9. 2020, je potekal uvodni sestanek projektne skupine projekta »Šole in imperialne, nacionalne in transnacionalne identifikacije: Habsburška monarhija, Jugoslavija in Slovenija« (J6-2573), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

Na uvodnem sestanku so člani projektne skupine razpravljali o ciljih projekta, programu dela, virih in raziskovalnih metodah, pričakovanih rezultatih, ter začrtali osnovne smernice dela v prvi fazi projekta (meseci 1-2).