Oddelek za zgodovino

Leto 2018

Dogodki v letu 2018

V petek, 21. 12. 2018 je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v sklopu predmeta Izbrana poglavja iz obče zgodovine 19. stoletja predaval dr. Jakub Beneš z Univerze v Birminghamu. Predavanje z naslovom Nepredstavljiva revolucija leta 1918: kmetje in zeleni kadri v Avstro-Ogrski in v državah naslednicah, je dr. Beneš usmeril predvsem v razumevanje socialnih pretresov na območju habsburške monarhije v letih 1917 in 1918. Analiza je temeljila na življenjskih zgodbah kmečkega prebivalstva in predvsem dezerterjev, ki so se še posebej v zadnjih letih vojne izognili služenju v vojski in oblikovali skupine tako imenovanih zelenih kadrov. V svoji razlagi je dr. Beneš ponudil številčni publiki vpogled v manj znane vidike velike vojne in z raznolikimi zgodovinopisnimi prijemi pokazal na pestrost izkušenj v času nastajanja novega, post-habsburškega sveta.

Oddelek za zgodovino je bil skupaj z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Oddelekom za zgodovino FF Univerze v Mariboru, Inštitutom za novejšo zgodovino in Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU soorganizator znanstvenega simpozija Prelomni dogodki leta 1918. Simpozij je potekal v Mariboru od 4. do 6.  decembera 2018. Svoje referate smo na simpoziju predstavili Božo Repe, Mitja Ferenc in Bojan Balkovec.

Rektor Univerza v Ljubljani / University of Ljubljana prof. dr. Igor Papič je na včerajšnji slavnostni seji Senata Univerze v Ljubljani podelil najvišja priznanja univerze.

Med prejemniki priznanj je tudi akad. prof. dr. Peter Štih z Oddelka za zgodovino Filozofska fakulteta UL, ki je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani.

Akad. prof. dr. Peter Štih je redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete. Je podpredsednik in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti za humanistične, družboslovne in umetnostne vede, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član iz tujine Avstrijske akademije znanosti, hkrati je član v več tujih društvih in združenjih. Izrazito je naklonjen novim pristopom in vsebinskim področjem srednjeveških raziskav, v njegovem raziskovalnem delu predstavlja ključni vidik spremenjeno ter bolj objektivno dojemanje zgodovine slovenskega prostora v srednjem veku, kot je bilo značilno za slovensko znanstveno zgodovinopisje pred njim.

Nagrajencu iskreno čestitamo!

Naš oddelek je v leti 2017 in 2018 sodeloval v dvostranskem dogovoru s Inštitutom za zgodovino (tako tam imenujejo oddelek) na Filozofski fakulteti v Skopju.

Od 21. do 25. novembra smo bili na obisku v Skopju dr. Božo Repe, dr. Peter Mikša, asist. Maja Vehar in dr. Bojan Balkovec. Poleg obsežne izmenjave mnenj smo izvedli tri predavanja za tamkajšnje študente in okroglo mizo o historiografiji v Makedoniji in Sloveniji v času tranzicije.

Peter Mikša je predaval o jugoslovanstvu, ki se je izkazovali skozi spomenike, imena ulic, inštitucij in podobnih javnih poimenovanjih. Maja Vehar je predstavila vsebine o nastanku jugoslovanske države leta 1918 v slovenskih učbenikih po osamosvojitvi. Bojan Balkovec je predstavuil razisovalni projekt o okupacijiskih mejah, predvsem z vidika uporave različnih virov in tehničnih pristopov k raziskovanju.

Uvodničarja na okrogli mizi sta bila dr. Božo Repe in dr. Nikola Žežov. Dr. Repe je predstavil širši kontekst zgodovinopisja v Jugoslaviji pred razpadom in stanje slovenskega zgodovinopisja po osamosvojitvi. Dr. Žežov je opozoril na nekaj značilnosti zgodovinopisje v Makedoniji od osamosvojitve dalje. Sledila je živahna razprava.

Plakat dogodka

Triindvajsetega novembra 2018, se je na Oddelku za zgodovino, skupaj v sodelovanju z Oddelkom za romanske jezike in književnost, odvijalo predavanje Gabrielea del Grande, z naslovom  »Narrating the History of Migrations in Italy Today«.  

Gabriele Del Grande je italijanski novinar, bloger, režiser, zlasti angažiran, da razjasni, kaj se dogaja v Sredozemlju.  Leta 2006 je ustanovil blog Fortress Europe za zbiranje podatkov o primerih brodolomnikov in umrlih v Sredozemlju. Zaradi poročanja ga je turški organ 10. apri017 aretiral. Izpustil ga je le pod pritiskom mednarodne javnosti.
Kot novinar je sodeloval s časopisom L'Unita, Peace Reporter. Izdal je impresivne knjige, kot so Mamadou va a morire (2007), Il mare di mezzo (2010), Roma senza fissa dimora (2009). Leta 2013 je objavil reportažo o sirski državljanski vojni v Internazionale.

Leta 2014 je pripravil dokumentarni film Io sto con la sposa z Antonio Augugliaro in Khaledom Solimanom. Film temelji na resnični zgodbi o petih palestinskih in sirskih beguncih, ki so pristali na Lampedusi in so uredili fiktivno slovesno poroko, da bi šli na Švedsko. V spremstvu poročnih gostov so potovali po Evropi, dokler niso končno prišli v Stockholm.

V okviru bilateralnega sodelovanja s Filozofsko fakulteto v Novem Sadu sta 14. novembra 2018 predavala dr. Milivoj Nenin in dr. Biljaša Šimunović Bešlin.

Dr. Nenin je predstavil zanimiv časopis Krfski zabavnik, ki je na otoku Krfu izhajal med prvo svetovno vojno. V njem so objavljali tudi slovenski avtorji. Predstavljali so položaj v Sloveniji in slovenske politične ideje.

Dr. Šimunović Bešlinova je predstavila zanimivo analizo pojavljanja francoske partizanske pesmi iz druge svetovne vojne. Pesem se je pojavljala v različnih okoljih in ponekod tudi z besedilom, ki je v povednme smislu odstopalo od originala. Najbolj znana je priredba Leonarda Cohena, a se je pojavljala tudi v Jugoslaviji.

Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je 12. novembra 2018 potekal znanstveni kolokvij v počastitev stote obletnice obnovitve neodvisnosti Poljske. Sodelovali so razpravljalci iz Poljske, Slovenije (Bojan Balkovec) in Hrvaške.

Programska knjižica s povzetki.

V petek, 9. 11., in soboto, 10. 11., je v Atriju ZRC potekal simpozij z naslovom Ženske in povojne tranzicije: Politika. Dogodek je bil del projekta ERC Eirene, ki ga vodi dr. Marta Verginella, financiran pa je s strani ERC (European Research Council). Mednarodno priznani predavatelji in predavateljice so poglobljeno predstavili raznolike raziskave, katerim je skupno preučevanje vloge žensk v povojnih obdobjih na območju držav severnojadranske regije.

V avli Filozofske fakultete bo od 7. novembra do 5. decembra 2018 na ogled razstava Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941-1945. Na fotografiji postavljanje razstave.

Govor dekana Filozofske fakultete ob otvoritvi je dostopen tu.

Govor vodje projekta Boža Repeta je dostopen tu.

Osmega novembra je na Pravni fakulteti potekal simpozij Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti, ki sta ga organizirala Pravna fakulteta in Inštitut za novejšo zgodovino. V referatih so bili predstavljeni pravni in zgodovinski vidiki nastanka Države SHS. Z Oddelka za zgodovino sta na simpoziju sodelovala Bojan Balkovec in Rok Stergar. V priloženi datoteki je program simpozija.

Sodelavci oddelka smo sodelovali na znanstvenem simpoziju Slovenski prelom 1918, ki so ga organizirali Inštitut za novejšo zgodovino, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU in Slovenska matica.

Program simpozija.

Plakat simpozija.

V okviru bilateralnega projekta so sodelavci oddelka obiskali Istorijski institut Univerze Črne gore. Poleg dela na terenu so izvedli tudi nekaj predavanj. Poročilo o obisku so objavili tudi na spletnih straneh Univerze Črne gore.

Od 3. do 5. oktobra 2018 je v Metliki potekal simpozij o mejah s poudarkom na Beli krajini in Žumberku. Program simpozija je na voljo na tem naslovu. S prispevki so sodelovali Kornelija Ajlec, Maja Vehar, Peter Mikša, Božidar Flajšman, Bojan Balkovec, in študenta Danijel Siter in Blaž Štangelj. Odprli smo tudi razstavo o Rogaški Slatini kot obmejnem mestu in s posebnim panujem napovedali razstavo o Beli krajini in okupacijski meji.

Slike s simpozija so na voljo tu.

Sedemindvajsetega in osemindvajsetega septembra je bilo v Ljubljani, v Muzeju novejše zgodovine, 39. zborovanje ZZDS. S svojimi prispevki so sodelovali tudi sodelavci Oddelka za zgodovino. Marta Verginella je bila uvodna predavateljica. S prispevki pa so sodelovali Irena Selišnik, Ana Cergol Paradiž, Kornelija Ajlec, Maja Vehar, Peter Mikša, Bojan Balkovec in Božidar Flajšman.

Več slik je na volju tule. Fotografirala sta Sarah Poženel in Sašo Kovačič.

Od 17. do 19. septembra 2018 smo na Oddelku za zgodovino in na Oddelku za geografijo FF UL organizirali poletno šolo Environmental History and Geography of Fresh Water Ecosystems, ki se je je udeležilo 12 študentk in študentov z Dunaja (BOKU) in 3 študentje naše fakultete. Prevladovali so magistrske udeleženke in udeleženci. Glavni cilji šole so bili (1) poglobiti razumevanje okoljskozgodovinskih rezultatov in metod dela, (2) pritegniti pozornost udeležencev na tiste pokrajinske preostanke preteklosti, ki so prisotni še danes, (3) ponuditi sveže hidrogeografske vpoglede ter (4) spodbujati interdisciplinarno in mednarodno sodelovanje udeležencev.

Šola je združila (1) predavanji v prostorih fakultete o hidrogeografiji in o okoljski zgodovini, (2) ogled Arhiva Republike Slovenije, vključno z rokovanjem z viri, in tamkajšnje predavanje o historični kritični metodi, (3) teren na vršaju Iške in na Ljubljanskem barju s predstavitvami tamkajšnje paleoekologije, okoljske zgodovine in hidrogeografije, (4) ogled Antonijevega rova v Idriji, tamkajšnje razstave v nekdanji talilnici živosrebrovih rud, predavanji v Idriji o zgodovini tamkajšnjega onesnaževanja voda kot posledica rudarstva in metalurgije ter o današnjih izzivih soočanja s preostanki preteklosti na področju voda na območju Idrije, (5) obisk tolminske ribogojnice s poudarkom na soški postrvi, (6) obisk Loga pod Mangartom s predstavitvijo tamkajšnjega drobirskega toka in sanacije struge Predelice ter obisk plazišča nad Mangartskim potokom, (7) ogled Cerkniškega jezera: muzeja Jezerski hram in izbranih točk na terenu s predstavitvami hidrogeografskih in okoljskozgodovinskih vsebin ter (8) ogled Županove jame, ki je poleg krasoslovnih vključeval mdr. okoljskozgodovinske poudarke. Program je na voljo tu.

Poletna šola je potekala v okviru CEEPUS mreže Ecology and Management of aquatic ecosystems in Central, East and Southeast Europe. Izvedbo so omogočili Central European Exchange Programme for University Studies, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, International Association for Danube Research, Arhiv Republike Slovenije in Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Vsem najlepša hvala!

28. septembra 2018 je potekala Evropska noč raziskovalcev 2018 - Humanistika, to si ti!  v sklopu vseevropskega istoimenskega projekta. Namen projekta je seznanitev javnosti o pozitivni vlogi dela raziskovalcev in s tem približati razumevanje ter vpliv dela raziskovalcev na vsakodnevno življenje občanov s posebnim poudarkom na mladih, ki se za karierno pot še odločajo. Na dogodku je sodeloval tudi Oddelek za zgodovino z delavnico Paleografija, kaj je to?, ki jo je pripravila asist. Ana Jenko Kovačič. Delavnico je izvedla v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, Oddelek za mlade bralce za zaključeno skupino šestošolcev ene od koprskih osnovnih šol. Na delavnici so se učenci seznanili z različnimi pisavami, ki so bile v uporabi v srednjem veku ter se poučili o kodeksih in listinah. Prav tako so imeli priložnost potipati pergament, napisati svoje ime v karolinški minuskuli ter si ogledati nekaj faksimilov srednjeveških listin.

Goriška in Kras v poznem srednjem veku, Atrij ZRC, 11. 9. 2018

Primorska je v letošnjem letu dobila dve tehtni zgodovinopisni deli, ki orisujeta njeno zgodovino v prelomnem času poznega srednjega veka: Goriška - Od zadnjih goriških grofov do habsburške dežele dr. Vojka Pavlina in Spopad za prehode proti Jadranu in nastanek dežele Kras dr. Mihe Kosija. V pogovornem večeru, ki ga je vodil akad. dr. Peter Štih, sta avtorja uvodoma spregovorila o svojih knjigah, nato pa je sledila razprava, ki je podrobneje osvetlila nekatere pomembnejše teme ter raziskovalna vprašanja.

V zadnjem tednu junija (od 23. do 30. 6.) 2018 je Društvo za antične in humanistične študije v sodelovanju z Oddelkom za klasično filologijo in Oddelkom za zgodovino organiziralo poletno šolo klasičnih jezikov Arkadija – Atene. Šola je bila namenjena dijakom klasičnih gimnazij iz Slovenije in zamejstva in njihovim profesorjem ter dijakom drugih gimnazij, ki jih zanimajo latinščina in grščina ter antična književnost in kultura.

Filozofski fakulteti v Zagrebu in Ljubljani sta 29. in 30. junija 2018 organizirali mednarodno konferenco znanstvenikov iz desetih držav. Dogodek se je pričel s slavnostno otvoritvijo v spominskem parku Miroslava in Bele Krleža na dan sprejema resolucije Informbiroja ter s tem tudi izbruha spora, ki je ključno zaznamoval pot jugoslovanske notranje in zunanje politike.

Na konferenci so spregovorili Peter Ruggenthaler (Univerza v Gradcu), Petar Dragišić (Inštitut za sodobno zgodovino Srbije), Ivo Goldstein (Univerza v Zagrebu), Božo Repe (Univerza v Ljubljani), Stefano Bianchini (Univerza v Bologni), Marie-Janine Calic (Univerza v Münchnu), Andrey Edemskiy (Ruska akademija znanosti), Christiran Axboe Nielsen (Univerza v Aarhusu), Bojan Balkovec (Univerza v Ljubljani), Aleš Gabrič (Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani), Darja Kerec (Univerza v Ljubljani), Boris Stamenić (Humbolt Univerza v Berlinu), Dragomir Bondžić (Inštitut za sodobno zgodovino Srbije), Klaus Buchenau (Univerza v Regensburgu), John P. Kraljic (Hrvaška akademija Amerike), Ondřej Vojtěchovský (Karlova univerza v Pragi), David Tompkins (Carleton College, ZDA), Péter Vukman (Univerza v Szegedu), Maximilian Graf (Evropski univerzitetni Inštitut v Firencah), Karlo Ružičić-Kessler (Svobodna univerza Bozen-Bolzano).

Konferenca se je zaključila z ekskurzijo na Goli otok. 

V letu 2019 bo izšel tudi zbornik znanstvenih člankov na temo Informbiroja v skupnem založništvu obeh fakultet.

Program konference

Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je 28. junija 2018 potekala skupna hrvaško-slovenska doktorska delavnica z naslovom Težke prelomnice: 1918 in 1948.

Na konferenci so sodelovali Domagoj Švigir (ZG), Jasper Klomp (LJ), Marino Badurina (ZG), Maja Lukanc (LJ), Goran Korov (ZG), Tomislav Branđolica (ZG) in Maja Vehar (LJ). Panela sta vodila dr. Tvrtko Jakovina in dr. Bojan Balkovec. Uvodni besedi pa sta imeli dr. Iskra Iveljić ter dr. Kornelija Ajlec.  

Gre že za drugo tovrstno delavnico v študijskem letu 2018/19, kar kaže na uspešno sodelovanje na nivoju podiplomskega študija obeh oddelkov.

V četrtek, 7. junija, in petek, 8. junija, so na Oddelku za zgodovino gostovali študenti salzburške univerze pod vodstvom prof. Laurenca Cola. Skupaj z udeleženci seminarja iz zgodovine prve svetovne vojne so na Fakulteti in drugod izvedli vrsto aktivnosti, ki so se zaključile z razpravo o vlogi prve svetovne vojne pri razpadu Avstro-Ogrske.

V torek, 22. maja 2018, je potekala tradicionalna ekskurzija katedre za sodobno zgodovino v Trst. Najprej so se udeleženci ustavili v Bazovici, ki je danes kraj dveh konfliktnih kolektivnih spominov: prvi je spomenik ustreljenim v Bazovici, drugi pa Bazoviška fojba. Pot se je nato nadaljevala v središče Trsta, v Narodni dom, kjer je zgodovino mesta in okolice s poudarkom na slovenski manjšini predstavil kolega dr. Štefan Čok iz Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Od Narodnega doma se je pot nato odvila preko nekdaj slovenskih kupcev polnega Ponte Rossa do Piazza Unita ter nato do samega središča srednjeveškega Trsta, k baziliki sv. Justa. Sledil je ogled Rižarne, nemškega uničevalnega taborišča v središču industrijskega dela Trsta, kjer je nekaj tisoč ljudi končalo svoje življenje. Vojne in povojne dogodke v Rižarni je predstavil dr. Sandi Volk.

Ekskurzija, ki nudi prvovrsten vpogled v dogajanje na Tržaškem zlasti v prvi polovici 20. stoletja, je študentem ponudila spoznavanje in obnavljanje iz knjig preteklosti Trsta in okolice, ki je bil vpet v širšo slovensko, evropsko in globalno zgodovino.

Dr. Claire Strom je trenutno gostujoča profesorica na Oddelku za zgodovino, kjer predava študentom druge stopnje zgodovino Vietnamske vojne. Sem prihaja s štipendijo Fulbrightovega sklada kot Fulbrightova specialistka, kar je najvišji možni naziv, ki ga dobijo le najbolj izkušeni in odmevni predavatelji.

V ponedeljek, 21. maja 2018, pa je izvedla tudi javno predavanje o Kampanji zoper spolno prenosljive bolezni na Floridi v času druge svetovne vojne, kot središču atlantske flote ameriške mornarice. Posebej se je osredotočila na vprašanje rase, spola in družbenega razreda ter na odnos zveznih in državnih oblasti do tega vprašanja.

Na oddelku za zgodovino je v četrtek, 17. maja 2018, izvedel gostujoče predavanje priznani hrvaški zgodovinar, dr. Tvrtko Jakovina iz Univerze v Zagrebu. V predavanju je strnjeno predstavil genezo Gibanja neuvrščenih, vlogo Jugoslavije znotraj gibanja ter različne interesne struje. Ob koncu je tudi ovrednotil pomen gibanja v zgodovini 20. stoletja. Strokovno ter z dokumenti in osebnimi anekdotami akterjev dopolnjeno predavanje je zaključila tudi živahna diskusija.

Plakat

V seminarju iz zgodovine 1. svetovne vojne je na vabilo Roka Stergarja v sredo 16. maja gostoval Filip Hameršak, namestnik glavnega urednika Hrvaškega biografskega leksikona in eden vodilnih hrvaških raziskovalcev obdobja 1. svetovne vojne. Na predavanju, ki je bilo odprto za širšo strokovno javnost in dobro obiskano, je govoril o hrvaški avtobiografiki in odnosu do Avstro-Ogrske v času vojne.

Filip Hameršak je na Univerzi v Zagrebu diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter iz prava in doktoriral iz zgodovine. Napisal je več člankov na temo Hrvaške v 1. svetovni vojni, uredil spominske in propagandne objave iz tistega časa in bil koscenarist dokumentarnega filma Hrvatska u Prvom svjetskom ratu (Hrvatska radiotelevizija, 2014). Je avtor knjige Tamna strana Marsa – hrvatska autobiografija i Prvi svjetski rat (Naklada Ljevak, 2013), temeljne študije o avtobiografiki v času 1. svetovne vojne. Vodi tudi združenje Udruga 1914–1918, ki se ukvarja z dediščino 1. svetovne vojne, in ureja njen blog.

V Zagrebu in nekaterih drugih hrvaških mestih je potekal Kliofest. Organizirane so bile različne predstavitve knjig in pogovori. Na pogovoru z naslovom 1918 -konec in začetek, so sodelovali dr. Dubravka Stojanović iz Beograda, Vlaho Bogišić in dr. Bojan Balkovec. Moderiral je dr. Tvrtko Jakovina.

Društvo študentov zgodovine Ljubljana (ISHA Ljubljana) je dne 8. maja 2018 z akad. red. prof. dr. Petrom Štihom in asist. Ano Jenko Kovačič pripravilo strokovno ekskurzijo v Istro. Z Oddelka sta se ekskurzije udeležila tudi doc. dr. Milan Lovenjak ter Matej Petrič. Ekskurzija je bila namenjena vsem študentom, še posebej pa so bili dobrodošli slušatelji predavanj iz (slovenske) srednjeveške zgodovine na prvi stopnji. Vsebinsko je ekskurzija zajela obdobje pozne antike in zgodnjega srednjega veka s posebnim ozirom na spremembe, ki so se tekom stoletij dogajale na polotoku. Začeli smo v Novigradu, kjer smo si ogledali ostanke baptisterija iz obdobja Karolingov v tamkajšnjem lapidariju ter kripto cerkve sv. Pelagija. V nadaljevanju smo se vrnili v obdobje pozne antike z ogledom poreške Eufrazijeve bazilike in episkopalnega kompleksa. Na ogledu mesta Poreč s kustosom tamkajšnjega muzeja (Zavičajni muzej Poreštine), prof. Gaetanom Benčićem, smo si ogledali transformacije mestnega areala, do katerih je prišlo v pozni antiki in tekom srednjega veka. Ekskurzijo smo zaključili z ogledom sv. Lovreča v zaledju Poreča s cerkvijo iz 11. stoletja.

Kot gost oddelka za zgodovino je 9. maja 2018 predaval izr. prof. dr. Borče Ilievski s Filozofske fakulete v Skopju. V predavanju je predstavil izseljevanje muslimanskega prebivalstva iz Makedonije v dvajsetem stoletju. Odselitev dela Turkov in ostalega muslimanskega prebivalstva z ozemlja današnje Republike Makedonije je bil dolgotrajen proces. Začel se je z balkanskimi vojnami v letih 1912 in 1913, ko se je morala Turčija po porazih umakniti s teh ozemelj.

Izseljevanje se je nadaljevalo v medvojnem obdobju. Stihijsko in nenačrtno izseljevanje je prešlo v organizirano s podpisom sporazuma med Kraljevino Jugoslavijo in Turčijo, julija 1938, o izseljevanju “Turkov in prebivalcev turške kulture”. Začetek druge svetovne vojne je povzročil, da dogovor ni bil realiziran.

Spremenjen političen in družbeni položaj po drugi svetovni vojni je povzročil, da je bilo izseljevanje še številnejše. Uradni podatki pravijo, da se je med leti 1953 – 1959 iz LR Makedonije v Turčijo odselilo 143.000 oseb. To izseljevanje pa je na drugi strani sprožilo priseljevanje albanskega in bošnjaškega prebivalstva s Kosova in Sandžka. Del teh priseljencev je bil pravzaprav v tranzitu, saj so se nameravali odseliti v Turčijo.

Izseljevanje turškega in drugega muslimanskega prebivalstva na eni strani in priseljevanja iz ostalih jugoslovanskih republik na drugi strani, je povzročilo, da se je v petdesetih letih 20. stoletja v nekaterih delih Makedonije spremenila etnična in verska struktura prebivalstva.

V torek, 24. aprila 2018, je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije predavala trenutno gostujoča profesorica na Oddelku za zgodovino in Fulbrightova Specialistka, dr. Claire Strom. Predavanje z naslovom Propaganda in javno zdravje: podobe iz kampanje proti spolno prenosljivim boleznim na Floridi v času druge svetovne vojne, je pospremila živahna diskusija ob koncu.

Povzetek predavanja je bil objavljen tudi v članku časopisa Dnevnik: Kampanja proti spolno prenosljivim boleznim med drugo svetovno vojno na Floridi: Domoljubne dileme mater in hčera

V okviru izvajanja projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva., smo 19. aprila v Rogaški slatini odprli razstavo o Rogaški Slatini kot obmejnem mestu Tretjega rajha. Razstavo so pripravili Peter Mikša, Božo Repe, Daniel Siter in ostali sodelavci projekta.

Kratko vodstvo po razstavi si lahko ogledate na Facebooku.

Izr. prof. dr. Sašo Jerše: Oder brez kulise. Deželne hiše, lontovži, notranjeavstrijskih stanov ter njihove stvarne in simbolne razsežnosti

Izr. prof. dr. Sašo Jerše je imel 18. aprila 2018 v okviru Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave predavanje o lontovžih v notranjeavstrijskih deželah s časovno osredotočenostjo na zadnja desetletja 16. in začetek 17. stoletja. To obdobje je bilo globoko zaznamovano s kofesionalnim konfliktom med plemstvom in deželnim knezom, posledično pa tudi z dvema različnima ustavnima konceptoma; stanovskim na eni in knežjim na drugi strani. V tem okviru je izpostavil vlogo deželnih hiš oziroma lontovžev s posebnim ozirom na ljubljanski, celovški in graški primer kot forumov med deželnimi stanovi in deželnim knezom oziroma deželnim glavarjem, kjer so potekala zasedanja deželnega zbora in nenazadnje tudi dedni pokloni.

V tednu od 9. do 13. aprila 2018 smo na Oddelku za zgodovino in Oddelku za geografijo gostili dunajsko okoljsko zgodovinarko dr. Gertrud Haidvogl, ki kot zgodovinarka raziskovalka in predavateljica deluje na Universität für Bodenkultur Wien, Institut für Hydrobiologie und Gewässermanagement.

V okviru predmetov o zgodovini JV Evrope v zgodnjem novem veku je izvedla štiriurno predavanje z naslovom Environmental History and Historical Ecology of the Danube in the Early Modern Period. Razložila je, kaj je okoljska zgodovina. Na podlagi študij različnih odsekov zgodnjenovoveške Donave je predstavila tehtno izbrane okoljskozgodovinske in historičnoekološke vsebine, ki so omogočile sveže vpoglede v možnosti nadgradnje razumevanja historičnih pojavov in procesov, ki jih omogoča interdisciplinarnost. Izmenjavo je omogočil program CEEPUS.

Mlada raziskovalka in asistentka na katedri za sodobno zgodovino, Maja Vehar, je imela v četrtek, 22. marca, predavanje z naslovom "Vsak otrok naj se rodi resnično zaželen!": Prizadevanja za spolno vzgojo v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja v Sloveniji v Muzeju novejše zgodovine. Predavanje se je osredotočilo na odnos do spolnosti, vlogo države pri soočanju z liberalizacijo spolnosti in vprašanjem splava.

V sredo, 21. marca, je na Filozofski fakulteti potekalo predavanje iz cikla Fulbright in Focus, ki je namenjen predstavitvi Fulbrightovih štipendij doktorskim študentom ter predstavitvam projektov slovenskih Fulbrightovih štipendistov v ZDA. Tokrat je svoj podoktorski projekt predstavila doc. dr. Kornelija Ajlec z naslovom Ameriška gospodarska pomoč Jugoslaviji med letoma 1945 in 1955. Predavanje je gostil dekan fakultete dr. Roman Kuhar, udeležil pa se ga je tudi veleposlanik ZDA v Sloveniji, Brent Hartley, ki se je tudi vpisal v knjigo gostov Filozofske fakultete. 

Vsi, ki jih zanima prijava na doktorske Fulbrightove štipendije, lahko pridobijo informacije na spletni strani veleposlaništva ZDA v Sloveniji.

V torek, 20. marca 2018, smo v okviru Oddelka za zgodovino in Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) gostili arheologa dr. Diega Calaona, izrednega profesorja na beneški univerzi Ca' Foscari. Izsledke raziskav o Benetkah  v zgodnjem srednjem veku je predstavil v sklopu treh predavanj: 

  • L’Isola che non c’è” (Never ever land): Narratives about the 8th Century Venice/Malamocco/ “L’Isola che non c’è” (Dežela Nije): pripovedi o Benetkah/Malamoccu 8. stoletja
  • Early Medieval Venice and Slavery: Trade and Labor Organization Polices between Archaeology and Historiography/ Zgodnjesrednjeveške Benetke in suženjstvo: organizacijske strategije trgovanja in prisilnega dela med arheologijo in historiografijo 
  • From Ravenna to Aquileia: Re-imaging the Early Medieval Upper Adriatic according to the Archaeology/Od Ravene do Ogleja: arheologija in zamišljanje zgodnjesrednjeveškega severnega Jadrana.

 

Gostujoče predavanje dr. Johna Enyearta: From Exile to Anti-Colonialism: Louis Adamič's Peasant Narratives

Kot spremljevalni dogodek konference Iz mnogih dežel: 120. obletnica rojstva Louisa Adamiča, je v ponedeljek, 19. marca, na povabilo katedre za sodobno zgodovino potekalo gostujoče predavanje dr. Johna Enyearta z naslovom From Exile to Anti-Colonialism: Louis Adamič's Peasant Narratives. Znanstveno ovrednotena biografija Louisa Adamiča je sicer tudi tema knjige, ki jo bo dr. Enyart izdal v začetku prihodnjega leta.

Dr. John Enyeart je sicer izredni profesor na Univerzi Bucknell v Pennsylvanii. Sicer pa je dr. Enyeart na temo Louisa Adamiča gostoval tudi v oddaji Osmi dan. Posnetek si lahko pogledate na naslednji povezavi: Osmi dan

2. marca 2018 je v Dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU v Ljubljani potekalo prvo srečanje (»Kick-off meeting«) sodelavk in sodelavcev petletnega evropskega raziskovalnega projekta »EIRENE – Povojne tranzicije v perspektivi spola: primer severovzhodno jadranskega prostora«. Namenjeno je bilo predvsem organizacijskim vidikom projekta. V dopoldanskih urah je vodja red. prof. dr. Marta Verginella udeleženke in udeležence seznanila z glavnimi projektnimi cilji in koncepti. Doc. dr. Ana Cergol Paradiž je  spregovorila o delovnem in komunikacijskem načrtu, sledila je predstavitev  spletne strani projekta, ki jo je pripravila dr. Urška Strle. Na kratko so bile predstavljene tudi dodatne izobraževalne možnosti za članice in člane projekta v prihodnjih mesecih: npr.  udeležba na tečaju slovenskega jezika pod okriljem Filozofske fakultete za tuje raziskovalce/ke in delavnica iz »data managmenta«, ki ga bo vodja projekta predvidoma organizirala v sodelovanju z ADP (Arhivom družboslovnih podatkov).

V popoldanskih urah so bili v ospredju obravnave etični vidiki projekta, izpostavljen je bil problem varstva občutljivih osebnih podatkov, še posebej v povezavi z novo evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov, ki bo stopila v veljavo v tekočem letu. Govor je bil tudi o težavah, na katere lahko raziskovalci in raziskovalke naletijo pri opravljanju ustnih intervjujev z osebami, ki so preživele vojne travme. Raziskovalci in raziskovalke se bodo glede primernega ravnanja z intervjuvankami in intervjuvanci usposobili na posebni delavnici, ki jo bo pripravil in strokovno vodil klinični psiholog izr. prof. dr. Robert Masten. Sklepni del srečanja je bil v celoti posvečen hrambi podatkov oz. t.i. »data managementu«, o katerem sta v imenu ADP spregovorili dr. Sonja Bezjak in mag. Irena Vipavc Brvar. Med drugim sta predstavili vidik organiziranja in hranjenega kvalitativnih podatkov, npr. ustnih intervjujev in njihovih transkripcij ter strategije pri pripravi ustreznega »data management« plana.  Udeleženke in udeleženci srečanja so se z vodjo projekta strinjali, da bo premišljeno zastavljen »data management plan« oz. načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki bo pripravljen v sodelovanju z ADP, ključen za dolgoročno uspešnost in odmevnost  evropskega raziskovalnega projekta (ERC)  EIRENE in podobnih bodočih projektov.

Na vabilo Roka Stergarja je v četrtek 1. marca na oddelku gostoval Laurence Cole, profesor avstrijske zgodovine na salzburški univerzi in eden vodilnih poznavalcev pozne Habsburške monarhije. Predaval je o odzivih na sarajevski atentat in začetek 1. svetovne vojne na Salzburškem, kar je tudi tema knjige, ki jo ravno zaključuje.

Laurence Cole je zgodovino študiral na Univerzi Oxford in European University Institute v Firencah. Poučeval je na Birkbeck College (London), Birmingham University in University of East Anglia. Od leta 2013 je profesor avstrijske zgodovine na Univerzi v Salzburgu. Doslej je objavil dve monografiji: Für Gott, Kaiser und Vaterland: Nationale Identität der deutschsprachigen Bevölkerung Tirols 1860-1914 (Frankfurt a.M., 2000) in Military Culture and Popular Patriotism in Late Imperial Austria, 1870-1914 (Oxford, 2014). Uredil je tudi tri pomembne zbornike: Different Paths to the Nation: Regional and National Identities in Central Europe and Italy, 1830-1870 (Basingstoke, 2007), The Limits of Loyalty: Imperial Symbolism, Popular Allegiances, and State Patriotism in the late Habsburg Monarchy (Oxford-New York, 2007) (z Danielom L. Unowskyjem) in Glanz – Gewalt – Gehorsam: Militär und Gesellschaft in der Habsburgermonarchie (1800-1918) (Essen, 2011) (s Christo Hämmerle in Martinom Scheutzem).

Pri Slovenski matici je izšel zbornik triindvajset razprav Leukhup, v katerih zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, antropologi, etnologi in sociologi, ki so nastale ob 500. obletnici velikega kmečkega upora na Slovenskem leta 1515. Zbornik je uredil Sašo Jerše.

Ob izidu je urednik sodeloval v oddaji Kulturni fokus na nacionalnem radiju.

Upokojeni zaslužni profesor dr. Dušan Nečak je januarja obeležil sedemdesetletnico. Njegovi obletnici smo posvetili petindvajseti zvezek zbirke Historia z naslovom Nečakov zbornik. V njem je 45 avtorjem objavilo 43 prispevkov iz različnih tem zgodovine od konca 19. stoletja do konca 20. stoletja. Na predstavitvi knjige je o slavljencu nekaj besed spregovoril eden od urednikov knjige dr. Božo Repe. Kot recenzent je knjigo predstavil dr. Gorazd Bajc.

Knjigo lahko kupite v Knjigarni FF.

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...