Dejavniki učinkovitega učenja

1. Kognitivni model dejavnikov učinkovitega učenja.
2. Spoznavni ̶ kognitivni dejavniki učenja:
˗ umske sposobnosti: primerjava raznih pogledov na strukturo in na razvoj sposobnosti; individualne razlike;
˗ zaznavni in spoznavni stili: vrste, pomen za učenje in poučevanje;
˗ spoznavna struktura: pomen obstoječih implicitnih pojmov in pojmovnih mrež za nadaljnje učenje.
3. Učni pristopi, stili in vzorci. Posredno in neposredno razvijanje učnih strategij. Metakognicija, metaučenje in samouravnavanje učenja.
4. Učna motivacija – primerjava različnih teoretskih pogledov. Zunanja, notranja in storilnostna motivacija. Odzivanje na (ne)uspeh, teorija pripisovanja in teorija samodoločenosti.
5. Osebnostni in čustveni dejavniki učne uspešnosti. Učenčeva samopodoba, samospoštovanje, strah, anksioznost in učenje. Nastanek stresa in soočanje s stresom.
6. Psihosocialni dejavniki učinkovitega učenja. Učiteljeva osebnost, stil vodenja. Socialna interakcija, komunikacija: analiza in razvijanje. Konstruktivno reševanje konfliktov; tekmovalni in sodelovalni odnosi, sodelovalno učenje. Razredna, šolska klima.
7. Učenci s posebnimi potrebami s poudarkom na predstavitvi učencev s specifičnimi učnimi težavami; nadarjeni učenci; individualne razlike in učenje.
8. Psihološki vidiki preverjanja in ocenjevanja. Vplivi načinov preverjanja/ocenjevanja na samospoštovanje, motivacijo, kakovost učenja in pouka, klimo in odnose. Zagotavljanje merskih karakteristik ocenjevanja znanja.
9. Učenje za prihodnost – poskusi opredelitve potrebnih sprememb v pojmovanjih in praksi. Signifikantno učenje. Vseživljenjsko učenje. Povezava spremenjenih pojmovanj učenja s pojmovanji znanja, pouka, učenčeve in učiteljeve vloge ter učnimi rezultati.

● Marentič Požarnik, B. (2018). Psihologija učenja in pouka. 2. prenovljena izd. Ljubljana: DZS (od 12. do 21. poglavja, 171 str.) – osnovni vir. ID=294765056
● Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy (izbrana poglavja: Individualne razlike v inteligentnosti, str. 108–117; Motivacija: vprašanja in razlage, Motivacija, poučevanje in učenje, str. 316–383). ID=119123200
● Šteh, B. in Šarić, M. (2022). Visokošolsko poučevanje za aktivno in kakovostno učenje. V: D. Štefanc in M. Urbančič (ur.), Izzivi visokošolske didaktike: Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, str. 169–189.
● Peklaj, C. (2016). Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvena založba FF v Ljubljani, Center za pedagoško izobraževanje, 124 str.ID=287118848
● Pečjak, S. in Košir, K. (2002). Samoregulacijske spretnosti in učinkovito učenje. 7. Poglavje. V: S. Pečjak in K. Košir, Poglavja iz pedagoške psihologije: Izbrane teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, str. 139–163. ID=120019456
● Boekaerts, M. (2013). Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju. V: H. Dumont, D. Istance in F. Benavides (ur.), O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 83–101. ID=265132032 https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf
● Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2000). Intrinsic and Extrinsic Motivations: Classic Definitions and New Directions. Contemporary Educational Psychology, 25, str. 54–67. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0361476X99910202
● Puklek Levpušček, M. (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in klinični vidik. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (do str. 70).
● Peklaj, C. in Pečjak, S. (2020). Psihosocialni odnosi v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (izbrano poglavje: Teoretske podlage za razumevanje razrednega konteksta, str. 21–26).
● Slavin, R. E. (2013). Sodelovalno učenje: kaj naredi skupinsko delo uspešno? V: H. Dumont, D. Istance, in F. Benavides (ur.). O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 147–162. ID=265132032 https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf
● Marentič Požarnik, B. in Peklaj, C. (2002). Preverjanje in ocenjevanje za uspešnejši študij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, 146 str. ID=121910016

Vsako študijsko leto se pripravi izbor novejših aktualnih prispevkov (člankov, odlomkov), ki predstavljajo obvezno študijsko literaturo.