Ustvarjanje inkluzivnih učnih okolij

Vsebina se izbira izmed naslednjih tematskih področij, pri čemer je še zlasti poudarek na vsebinah prvih dveh in zadnjih dveh tematskih sklopov:
- vrste in modeli komunikacije; osebnostni in psihosocialni vidiki komunikacije; komunikacijske kompetence pedagoga (asertivna komunikacija, aktivno poslušanje, dajanje in sprejemanje povratne informacije, uspešno vodenje učnega pogovora in različnih vrst diskusije, reševanje konfliktov, mediacija, vodenje svetovalnega razgovora…); razvijanje komunikacijskih spretnosti in načrtovanje usposabljanja za uspešno komunikacijo v povezavi z izkustvenim učenjem; proces refleksije in metakomunikacija;
- stili vodenja, učenje v skupinah, sodelovalno učenje in timsko delo;
- osebnostno-čustveni dejavniki učenja, duševno zdravje in učenje; samopodoba in samospoštovanje; vloga šole in učitelja, šolske svetovalne službe, svetovalnih centrov in drugih pri psihosocialni pomoči učencem, pri upoštevanju osebnostnih dejavnikov in varovanju duševnega zdravja;
- modeli razvijanja uspešnih učnih strategij in samouravnavanja učenja;
- psihologija ustvarjalnosti; spodbujanje ustvarjalnosti, načrtovanje, izvajanje in kritična osvetlitev različnih programov za razvijanje ustvarjalnosti;
- psihološke osnove razvijanja stališč, stereotipov, predsodkov in vrednot; teoretični modeli (behavioristični, humanistični, kognitivno-konstruktivistični), njihova aplikacija v modelih spodbujanja moralnega učenja; nenasilna komunikacija;
- psihološki vidiki (samo)vrednotenja in ocenjevanja učnih rezultatov; vrstniško in formativno ocenjevanje; ocenjevanje kot del učenja.

Literatura se prilagaja izbranim temam. Poleg novejše domače literature se vključujejo tudi viri iz tuje literature. Poudarek je na samostojnem iskanju ustreznih virov.
Vsako študijsko leto se pripravi tudi izbor novejših aktualnih prispevkov (člankov, odlomkov), ki predstavljajo obvezno študijsko literaturo. Navedeni seznam pokriva le del predlaganih tematskih področij.

● Brajša, P. (1993). Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta Nova. ID=36759552
● Jaques, D. (2000). Learning in Groups. London: Kogan Page, Third Edition. ID=43789410
● Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Oblike in načini odnosnega komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, str. 258–277. ID=244570112
● Puklek Levpušček, M., Marentič Požarnik, B. (2005). Skupinsko delo za aktiven študij. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. ID=222787584
● Kalin, J., Resman, M., Šteh, B., Mrvar, P., Govekar-Okoliš, M. in Mažgon, J. (2009). Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Potrebna znanja in spretnosti učiteljev. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 54–63. ID=249078016
● Šteh, B. (2011). Pomen razvijanja komunikacijskih spretnosti in samega sebe za kakovostno medsebojno sodelovanje. V: K. Ermenc Skubic (ur.). Udejanjanje načela individualizacije v vzgojno-izobraževalni praksi: ali smo na pravi poti?, Zbornik mednarodnega posveta. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 26–30. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/106/198/2293
● Zabukovec, V., Boben, D., Krajnc, I. (1999). Uporaba situacijskega vodenja v pedagoški praksi. Psihološka obzorja, 8, št. 2,3, str. 137–165. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBK5H0GW
● Gordon, T. (1983). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. ID=14942209
● Pečjak, S. (2004). Poglavje 7 – Temeljne spretnosti svetovalca. V: S. Pečjak (ur.). Šolsko psihološko svetovanje. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, str. 137–161. ID=215965184
● Pečjak, V. (1989). Poti do idej: tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje. Ljubljana: Samozaložba. ID=13045602
● Marentič Požarnik, B., Šarić, M. in Šteh, B. (2019). Izkustveno učenje. Povratna informacija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 101–107. ID=300830464
● Marentič Požarnik, B. in Lavrič, A. (2015). Kako se učijo učitelji: (video)povratna informacija kot spodbuda za učiteljev profesionalni razvoj. Vzgoja in izobraževanje, 46, št. 1, str. 7–15.Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2X6YL85E
● Hattie, J. in Timperley, H. (2007). The Power of Feedback. Review of Educational Research, 77, št. 1, str. 81–112. Dostopno na: https://doi.org/10.3102/003465430298487
● Tripp, T. in Rich, P. (2012). Using video to analyze one's own teaching. British Journal of Educational Technology, 43, št. 4, str. 678–704. Dostopno na: https://bera-journals.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1467-8535.2…
● Šteh, B. in Šarić, M. (2016). Ocenjevanje v visokem šolstvu: ovira ali spodbuda za kakovosten študij. V: K. Aškerc, S. Cvetek, V. Florjančič, M. Klemenčič, B. Marentič Požarnik in S. Rutar (ur.). Izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju. Ljubljana: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, str. 64–69. Dostopnona: https://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2014/02/Monografija_projekt-E…
● Šteh, B. in Šarić, M. (2020). Uveljavljanje formativnega ocenjevanja v visokošolskem izobraževanju. Psihološka obzorja [Spletna izd.], 29, posebna tema, str. 79–86.Dostopno na: https://doi.org/10.20419/2020.29.5
● Šteh, B. in Šarić, M. (2020). Enhancing self-regulated learning in higher education. Revija za elementarno izobraževanje, 13, posebna številka, str. 129–150. ID=239555072 Dostopno na: file:///C:/Users/Barbara%20%C5%A0teh/Downloads/563-Article%20Text-1959-1-10-20200903%20(1).pdf

Relevantni članki iz domače in tuje literature, dostopne v knjižnicah in na svetovnem spletu.