Teorija zgodovine II

Predmet Teorija zgodovine obravnava pogojenosti zgodovinskega preučevanja in razpira teoretsko ozadje posameznih zgodovinopisnih vprašanj, problematizira epistemološka vprašanja, ki zadevajo pisanje zgodovine in zgodovinarjevo preučevanje preteklosti jugovzhodne Evrope. Študentje se poglobljeno preizkusijo v samostojni refleksiji o posameznih zgodovinopisnih prijemih (regresivna metoda, indiciarna metoda, oral history, raba fotografije kot zgodovinopisnega vira), pisanju nacionalne in etnocentrične zgodovine. Samostojno problematizirajo posamezne tematske sklope (javna raba zgodovine, odnos med spominom in zgodovino, razmerje med individualnim in kolektivnim spominom, razmerje med zgodovino in spominom).

- B. Anderson, Imagined Communities: Reflections On the Origin and Spread of Nationalism, Verso, London 1983 (v slov.: Zamišljene skupnosti, Ljubljana 2000, 223 str.)
- M. Bloch, Apologie pour l'histoire ou métier d'historien, Pariz 1949 (v slov. Apologija zgodovine in zgodovinarjev poklic, Ljubljana 1996, 183 str.)
- R. Koselleck, Vergangene Zukunft, Frankfurt am Main 1989 (v slov. Pretekla prihodnost, Ljubljana 1999, 401. str.)
- S. Kemlein (ur.), Geschlecht und Nationalismus in Mittel – Osteuropa, Osnabrück 2000, 259 str.
- M. Halbwachs, Les cadres sociaux de la mémoire, Pariz 1968 (v slov. Kolektivni spomin, Ljubljana 2001, 264. str.)
- E. W. Said, Orientalism, New York 1978 (v slov. Orientalizem, Ljubljana 1996, 457 str.)
- E. W. Said, Culture and Imperalism, London 1992 (v slov. Kultura in imperializem, Ljubljana 2005)
- G. C. Spivak, A critique of Postcolonial Reason, Cambridge-London 1999 -New York 1996
- M. Sahlins, Islands of History, Chicago 1985, 180 str.
- G. Levi, Nematerialna dediščina, Ljubljana 1996, 237 str.