Temelji zgodovine JV Evrope v zgodnjem novem veku

Predmet zaobjema obdobje, ko so na področju jugovzhodne Evrope prevladovali, se širili/izgubljali ozemlja in vpliv predvsem Osmansko cesarstvo in Habsburška monarhija ter Beneška republika. V povezavi s predstavitvijo vloge metropol, ki so segale v prostor jugovzhodne Evrope – sprva Rim in Konstantinopel (latinski in grški svet), nato pa v novem veku Dunaj, Benetke in Istanbul – ne samo politične, gospodarske in vojaške temveč tudi družbene, kulturne ter verske vzorce, se študentje seznanijo s širšimi razvojnimi zgodovinskimi (civilizacijskimi) silnicami v tem prostoru ter z njimi povezanimi pojmi o zaostajajočem razvoju tega prostora v odnosu do zahodne Evrope, o perifernosti in periferizaciji tega prostora v odnosu do metropol ter o neistočasnem razvoju delov tega geografsko in demografsko različnega področja v kronološko istem času. Ožji tematski izbor zgodovinskega razvoja obravnava širitev osmanske države na balkanskem polotoku, položaj podrejenih narodov, uvajanje osmanske uprave, fevdalni sistem in islamizacijo ter položaj vazalnih kneževin; ob pešanju osmanske države pa se seznanijo študentje z notranjo politično in gospodarsko krizo ter z njima povezanim razpadanjem fevdalnega sistema (čiftlučenje), migracijskim gibanjem in spremenjeno etnično razmestitvijo ter vlogo katoliške in zlasti pravoslavne cerkve v okviru osmanske države in v okviru habsburške monarhije. V zvezi z omenjenimi temami na eni strani je na drugi strani pozornost usmerjena še v predstavitev politične, gospodarske in vojaške rasti Habsburške monarhije na področju jugovzhodne Evrope: (pridobitev ogrske in hrvaške krone, uveljavljanje absolutizma in odpori proti njemu, kmečki upori, vzpostavitev vojaškega ravnotežja z osmanskim cesarstvom, avstrijsko-turške vojne in teritorialne osvojitve ter kolonizacija, nastanek in razvoj ter notranja ureditev Vojne krajine, vznik politične misli na Balkanu, nastanek t.i. Vzhodnega vprašanja, pogled na osmanski imperij in oblikovanje podobe Turkov v Habsburški monarhiji /na Zahodu/), Beneške republike v Dalmaciji in na Peloponezu (beneško-turške vojne) ter politični položaj in gospodarski pomen Dubrovniške republike do njene ukinitve. Ob predstavitvi in analizi dogajanja in procesov se študentje sezna¬nijo s ključnimi viri in relevantno literaturo.

- P. Anderson, Rodovniki absolutistične države, Ljubljana 1992 (7. poglavje Islamske dežele), str. 390-424
- B. Đjurđjev, Odnos izmedju ohridske arhiepiskopije i srpske crkve od padca Smedereva (1459) do obnovljenja pećke patriaršije (1557). V: Radovi Akademije nauka BiH 38. Sarajevo 1970, str. 185-209
- B. Grafenauer, Migracije v jugoslovanskih deželah od 15. do 18. stoletja in njihov pomen za nadaljni narodnostni obstoj. V: Zgodovinski časopis 45, 1991, 2, str. 203-208
- A. Handžić, Tuzla i njena okolina u 16. vijeku. Sarajevo 1975 (poglavje Muslimani, islamizacija), str. 117-142
- J. Lučić, Društveni razvoj u Dubrovačkoj republiki od 16. do 19. stoljeća. Zagreb 1981 (Društveni razvoj u Hrvatskoj od 16. do početka 20. stoljeća), str. 153-173
- N. Petrović, O nekim otvorenim pitanjima kolonizacije srednjeg Podunavlja u XVIII veku. V: Istorijski časopis 1976, 1-2, str. 19-40.
- Maria Todorova, Imaginarij Balkana. Ljubljana 2001, str. 51-73
- I. Voje, Oris zgodovine jugovzhodne Evrope (novi vek). Ljubljana 1992, 175 str.