Razstavljanje jugoslovanske umetnosti na Beneškem bienalu (1948–1990): Zgodovina spreminjajočih se reprezentacij
Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo vabita v ponedeljek, 26. aprila 2021, ob 16.30 uri na predavanje Ane Ereš Razstavljanje jugoslovanske umetnosti na Beneškem bienalu (1948–1990): Zgodovina spreminjajočih se reprezentacij. Predavanje v angleškem jeziku bo potekalo prek Zooma (ID: 886 9314 0524, geslo: 679234).
V predavanju bodo obravnavali sodelovanje Jugoslavije na Beneškem bienalu med letoma 1948 in 1990. Razstave v Jugoslovanskem paviljonu v Benetkah razkrivajo zgodovino kompleksnih odnosov med uradno politiko države in umetnostnimi institucijami, ki niso določali le okvira jugoslovanskih umetniških reprezentacij v tujini, temveč so vplivali tudi na dinamiko razvoja in razmerij znotraj samega umetnostnega sistema v državi.
Poseben poudarek bo namenjen spremembam prevladujočih modelov reprezentacije jugoslovanske umetnosti, ki so bile predstavljene na razstavah bienala. Preučevanje specifične zgodovine razstav v Jugoslovanskem paviljonu razkriva mednarodno usmeritev državne kulturne politike, pa tudi notranji administrativni in institucionalni ustroj, ki sta pomembno vplivala na njihovo fizionomijo. Obenem so razstave odražale mnoga temeljna vprašanja umetniškega življenja v Jugoslaviji v omenjenem obdobju, denimo vprašanje semantike modernizma v povojnih letih ali razumevanje novih umetniških praks v 70. in 80. letih 20. stoletja, čemur bodo prav tako posvetili posebno pozornost.
Predavanje je del seminarja Razstavljanje likovne umetnosti na Slovenskem od 19. stoletja do danes, ki ga organizirata Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete in Društvo Igor Zabel. Podpora: ERSTE sklad
Ana Ereš je umetnostna zgodovinarka in znanstvena sodelavka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Raziskovalno se usmerja v zgodovino razstav, modernizem in zgodovino jugoslovanskega umetniškega prostora. Objavila je monografije Mrdjan Bajić: Sculptotecture (2013), Sculpture: Medium, Method, Social Practice (2016, sourednica) in Marko Čelebonović (2017; 2018, soavtorica), za katero je prejela nagrado Lazarja Trifunovića za kritiško pisanje o umetnosti. Za knjigo Yugoslavia at the Venice Biennale (1938–1990): Cultural Policies and Politics of Exhibitions (2020) je prejela nagrado Pavla Vasića.