Dopolnitev Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč s podatki o prikritih vojnih grobiščih v podzemnih jamah

Ena izmed temeljnih vrednot človeške družbe je pieteta in spoštovanje do pokojnih ter njihova pravica do dostojnega pokopa in spomina. Iz tega izhaja močan javnopravni interes, ki od države zahteva varovanje določene civilizacijske ravni glede ravnanja z umrlimi. Država je namreč dolžna zagotavljati takšno ravnanje z umrlimi, kar izhaja iz prevladujoče civilizacijske ravni odnosa do umrlih na njenem območju. Čeprav so te pravice predmet ustav, zakonov in konvencij (npr. Ženevska konvencija), pa so pogosto kršene – predvsem v času vojn in tik po njih. Do kršenja tovrstnih pravic je v Sloveniji prišlo po koncu 2. svetovne vojne, ko je prišlo do množičnih zunajsodnih pobojev. Žrtve so zakopali v protitankovskih jarkih, rudnikih, kraških jamah in breznih.

Sistematično evidentiranje teh grobišč je država omogočila šele v letu 2000, a je do večjega premika na tem področju prišlo šele v letu 2001. Do leta 2009 je bilo odkritih in popisanih dobrih 600 lokacij prikritih grobišč, ti podatki so bili vneseni v tako imenovano bazo prikritih grobišč. Od takrat pa vse do leta 2020 pa je bila baza skoraj popolnoma neaktivna. V tem času, torej po letu 2009 do leta 2020 je bilo odkritih še okoli 150 lokacij prikritih grobišč.

V obdobju 2020–2021 je bil zasnovan nov prostorsko-podatkovni sloj prikritih vojnih grobišč in aplikacija v okolju ArcGIS online, kar predstavlja pomemben korak pri vzpostavljanju celovitega sistema za spremljanje vojnih grobišč v Sloveniji. V ta namen je bil izveden sistematičen pregled še neurejenih gradiv ter ureditev in podatkovna dopolnitev izbranih prikritih grobišč. V sklopu tega je bilo ugotovljeno, da predstavljajo lokacije v jamah oz. podzemnih jamah eno najmanj raziskanih področij v evidenci. Posledično ta preverba predstavlja glavni motiv za izvedbo tega projekta.

Med 2. svetovno vojno in tik po njej so namreč podzemne jame v Sloveniji služile tudi kot prostor prikritih vojnih grobišč. Obstoječa Evidenca prikritih vojnih grobišč (2021) vsebuje podatke o 675 lokacijah (potrjenih ali potencialnih) grobišč, med drugim v 94 podzemnih jamah. V preteklosti je bil na podlagi Katastra jam že pripravljen popis tovrstnih grobišč, vendar ta ni bil nikoli dokončen.

Na temelju zadnjih raziskav onesnaženosti jam v Sloveniji je bilo na vzorcu 6965 jam (55,3 % vseh jam) iz baze Katastra jam (2018) potrjenih vsaj 68 prikritih vojnih grobišč v podzemnih jamah. Glede na delež lokacij v tem vzorcu se predvideva, da je v Sloveniji v podzemnih jamah vsaj še 40 neprepoznanih prikritih vojnih grobišč. Raziskava torej zahteva sistematičen pregled, pridobivanje in urejanje večjih podatkovnih baz, ki vključuje podatke Katastra jam (2021) o 14.196 podzemnih jamah v Sloveniji.

Da bi zagotovili celosten pregled nad prisotnostjo prikritih vojnih grobišč v podzemnih jamah, pripravili podlage za pregled novih lokacij ter sistemsko uredili in dopolnili podatke Evidence prikritih vojnih grobišč in posledično Registra vojnih grobišč, je treba sistemsko urediti arhivske podatke iz Katastra jam in jih dopolniti z ugotovitvami terenskih raziskav.

Glavni cilji projekta so:
-    pregled in analiza podatkov Katastra jam,
-    primerjava podatkov Registra vojnih grobišč glede na izsledke analize primerjav obstoječih podatkov iz Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč ter Katastra jam,
-    prostorsko beleženje - ločen podatkovni sloj jam s človeškimi ostanki.   

Temu bo sledil terenski pregled lokacij. Na osnovi analize vseh jam s človeškimi ostanki bomo usmerili terenske raziskave na lokacije, ki bodo izkazovale večji potencial za nahajališče prikritega grobišča. Rezultat bo podatkovna in vsebinska nadgradnja Evidence prikritih vojnih grobišč oziroma Registra vojnih grobišč.

Projektno skupino sestavljata dva partnerja (FF, GIAM ZRC SAZU), ki imata relevantne izkušnje na področju, ki ga naslavlja projekt. Projektno skupino sestavljajo sodelavci:

• Peter Mikša (vodja projekta), Barbara Lampič in Lea Rebernik (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, FF);
• Jure Tičar, Matija Zorn (Geografski inštitut ZRC SAZU).

SICRIS