Kurikularne teorije

I. UVOD V KURIKULARNE TEORIJE
Historični razvoj kurikularnih teorij. Pregled ključnih prispevkov izbranih avtorjev 20. stoletja (Bobbitt, Tyler, Bloom, Taba, Schwab, ipd.).
Opredelitev pojma »kurikulum« in njegovih izpeljank: odprti/zaprti, uradni, eksplicitni, zapisani, nameravani, načrtovani, implicitni/prikriti, zamolčani, izvedeni, testirani kurikulum.
Načrtovanje in izvajanje kurikula na nacionalni, institucionalni (šolski) in individualni ravni.

II. SESTAVINE KURIKULA IN NJIHOVA MEDSEBOJNA RAZMERJA
Razumevanje temeljnih namenov / smotrov izobraževanja s perspektive kurikularne teorije.
Vloga znanja in učnih vsebin pri načrtovanju in izvajanju kurikula.
Prepletenost učnih vsebin, ciljev in izvedbenih procesov pri načrtovanju in izvajanju kurikula.
Učinki vpetosti šole v družbeno-ekonomske procese na razumevanje njene družbene vloge: težnje po vokacionalizaciji splošnega izobraževanja; spretnosti in kompetence kot cilj izobraževanja.

III. KURIKULARNE REFORME
Ključni mejniki in značilnosti preteklih kurikularnih reform na Slovenskem.
Analiza aktualnih kurikularnoreformnih procesov.
Vloga šolske politike in stroke pri načrtovanju in izvajanju kurikularnih reform.
Vprašanja in izzivi prihodnjega kurikularnega razvoja: identifikacija ključnih kurikularnih trendov, začetno in nadaljnje izobraževanje učiteljev, tehnološke inovacije v izobraževanju, odzivnost izobraževanja na aktualne družbene okoliščine.

IV. KURIKULARNA EVALVACIJA
Opredelitev kurikularne evalvacije. Značilnosti in funkcije, modeli in oblike evalvacije.
Odvisnost procesa evalvacije od strategij(e) kurikularnega načrtovanja. Vpetost kurikularne evalvacije v načrtovanje in izvajanje kurikuluma.
Vloga šole in učitelja v procesu kurikularne evalvacije. Odgovornost učitelja za doseganje učnih rezultatov.
Evalvacija in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju. Analize izbranih evalvacijskih študij.
Mednarodne primerjave in preverjanja znanja ter njihov vpliv na nacionalni kurikulum. Analize izbranih mednarodnih primerjalnih raziskav (npr. PISA, TIMSS, PIRLS, ipd.).

V. KURIKULARNE SPECIFIKE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Sistemska umeščenost visokošolskega izobraževanja: formalni okvir, zakonodaja, nacionalni program visokega šolstva.
Implikacije univerzitetne avtonomijie na kurikularno načrtovanje in izvajanje visokošolskega pouka.
Značilnosti in posledice masivizacije, korporativizacije in tehnologizacije na področju visokošolskega izobraževanja.
Didaktične strategije v visokošolskem izobraževanju: metodične in organizacijske razsežnosti in specifike.

● Null, J. (2008). Curriculum development in historical perspective. V: F. M. Connelly, M. F. He, & J. Phillion (ur.). The SAGE handbook of curriculum and instruction. SAGE Publications, str. 478-490. ID=1746519
● Eisner, E. (1985). The three curricula that all schools teach. V: The Educational Imagination: On the design and evaluation of school programs. New York: Macmillan, str. 87-107. ID = 116092
● Kemmis, S. in Edward-Groves, C. (2018). Understanding Education: History, Politics and Practice. Singapore: Springer, str. 1-30 (pogl. Studying Education). ID=70987618
● Deng, Z. (2017). Bringing knowledge back in: perspectives from liberal education. Cambridge Journal of Education, 48, št. 3, str. 335–351. https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/0305764X.2017.1330874
● UNESCO. (2022). REIMAGINING OUR FUTURES TOGETHER: a new social contract for education. S.l.: UNITED NATIONS EDUCATION. https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000379707
● OECD. (2022). Trends Shaping Education 2022. S.l.: OECD Publishing.https://read.oecd.org/10.1787/6ae8771a-en?format=pdf
● Liessmann, K. P. (2009). Teorija neizobrazbe. Problemi, 47(6/7), 37–72. ID=13608448
● Štefanc, Damijan. (2022). Pojmovanja kurikula in nekateri izzivi kurikularnega načrtovanja v visokošolskem izobraževanju. V: ŠTEFANC, Damijan (ur.), URBANČIČ, Matej (ur.). Izzivi visokošolske didaktike : inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu. Ljubljana: Založba Univerze. ID=115552003
● Štefanc, Damijan. (2022). Prihodnost kurikula: nekaj razmislekov ob načrtovani prenovi učnih načrtov. V: KRAPŠE, Tatjana (ur.), et al. Pogled na šolo 21. stoletja v duhu kompetenc in pismenosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 12-26. ID=127302147 https://www.zrss.si/digitalna_bralnica/pogled-na-solo-21-stoletja-v-duh…
● Selwyn, N. (2019). Should robots replace teachers? AI and the future of education. Cambridge, UK ; Medford, MA, USA: Polity Press. https://www.wiley.com/en-us/Should+Robots+Replace+Teachers%3F%3A+AI+and…
● Facer, K. (2011). Learning Futures: Education, Technology and Social Change. New York: Routledge. https://www.routledge.com/Learning-Futures-Education-Technology-and-Soc…
● Apple, M. W. (2003). Is the New Technology Part of the Solution or Part of the Problem in Education? In: Darder et. al. (eds.). The Critical Pedagogy Reader. New York/London: RoutledgeFalmer, pp. 440 - 458. ID=24489314

Z izvedbenim načrtom predmeta se v posameznem študijskem letu lahko študentom določi tudi dodatna obvezna ali priporočena študijska literatura.