Predšolska pedagogika z družinsko vzgojo

Družina kot dejavnik družbene reprodukcije:
- socialna zgodovina družin, spremembe v strukturi družin v povezavi s spremenjenimi načini produkcije v družbi.
- Družina kot ena od institucij, kireproducirajo neenakosti v družbi.

Pluralizacija oblik družinskega življenja in vzgoja:
- socialno starševstvo, rejniške družine, posvojiteljske družine, družine istospolnih partnerjev ipd.

Politika – družina – vrtec – otrok:
- zgodovinski pregled modelov družinske politike v družbi blaginje (korporativistični, socialno-demokratski, neoliberalni).
- Ukrepi družinske politike v Sloveniji; (ne)povezanost ukrepov družinske politike z odločanjanjem posameznikov in posameznic za ustvarjanje družine; rodnostjo in na kakovostjo življenja družin.
- Institucionalno organizirana predšolska vzgoja in njena umeščenost v kontekst družinskih politik v družbi blaginje.
- Strukturni položaj družin v Sloveniji, socialna izključenost družin (revščina) in ukrepi politike za izboljšanje položaja družin in družinskih članov v družbi v Sloveniji in na ravni EU.
- Pravice posameznih subjektov v družini in varovanje koristi otrok.

Nasilje v družini:
- Kaznovanje in discipliniranje otrok skozi zgodovino.
- Nasilje v družini kot strukturni problem (nasilje zaradi spola, nasilje kot posledica strukturnih razmerij moči med družinskimi člani, institucionalno nasilje).
- Strokovni okvir za pedagoške delavce in delavke vrtca pri spoprijemu z obravnavo nasilja nad otroki v družini.

Terapevtizacija in medikalizacija družinskega življenja:
- Vloga strokovnjakov različnih poklicnih profilov v različnih modelih družinske vzgoje oz. socializacije.
- Družbeni nadzor nad družino; pomoč družini ali prikrito obvladovanje zasebnosti družinskega življenja.

Primerjalne analize in razvoj sistemov institucionalno organizirane predšolske vzgoje:
- Rešitve na področju predšolske vzgoje v svetu in v Sloveniji ter njihova povezanost z zahtevami razvoja človeškega kapitala.
- Vpisanost kompetenčne logike v programe predšolske vzgoje, predšolska vzgoja v službi potreb trga dela.
- Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih: modeli (samo)evalvacije, formativno spremljanje otrok v vrtcu in spremljanje njihovih dosežkov.

Prehod otrok iz vrtca v šolo:
- Kritična analiza obstoječih sistemskih rešitev odloga šolanja in pedagoške smernice pri prehodu otrok iz vrtca v šolo.

Otroci, vrtec in ustvarjalnost:
- Vrtec kot prostor učenja, ki je podlaga ustvarjalnosti, vrtec kot spodbudno učno okolje, otrok v muzeju in galeriji ter muzejska pedagogika.

- deMause, L. (1998). The History of Child Abuse. The Journal of Psychohistory, 25, št. 3. Dostopno na: https://psychohistory.com/articles/the-history-of-child-abuse/
- Hočevar, A., Kovač Šebart, M., Lukan, M. (2022). Predšolska vzgoja v Sloveniji in Srbiji: od optimalnega učenja, razvoja in dobrega počutja otrok k merjenju njihovih učnih dosežkov. Sodobna pedagogika, 73, št. 4, str. 26–49. Dostopno na: https://www.sodobna-pedagogika.net/clanki/04-2022_predsolska-vzgoja-v-s… in ID=761348
- Goody, J. (2003). Evropska družina: zgodovinskoantropološki esej. Ljubljana: Založba /*cf, 271 str. ID=126615040
- Leskošek, T. Kodele in N. Mešl (ur.). (2019). Zaščita otrok pred nasiljem in zanemarjanjem v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 277 str. ID=97499137
- Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2019). Zgodbe otrok: Razvoj in spodbujanje pripovedovanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 132 str. ID=298288128
- Roberts-Holmes, G. in Moss, P. (2021). Neoliberalism and Early Childhood Education: Markets, Imaginaries and Governance. London: Routledge. ID=104079619
- Seider, R. (1998). Socialna zgodovina družine. Ljubljana: Studia Humanitatis, str. 233–281. ID=74776320

Relevantne bibliografske enote dostopne v knjižnicah in na svetovnem spletu – skladno z dogovorom na začetku študijskega leta.