Seminar iz splošne etnologije, urbanih, sodobnih in tradicionalnih načinov življenja

Delo v okviru seminarja temelji na vodenem branju člankov in različne aktualne ter starejše znanstvene literature, v skladu s temo oz. predmetnim področjem seminarja. V ospredju so vodene diskusije in samostojne študentske predstavitve lastnega raziskovalnega dela ter prebranega čtiva, vsak študent oz. študentka v okviru seminarja izdela in zagovarja seminarsko nalogo v obsegu 30.000 do 60.000 znakov s presledki. Mentorji oz. izvajalci seminarjev vsako leto posebej seznanijo študente in študentke s predmetno orientacijo in temeljno literaturo, ki jo bodo predelali v diskusijah v okviru seminarja.
Študent oz. študentka v prvem semestru predstavi temo svoje seminarske naloge, ki ji sledi vodena diskusija in do konca semestra pripravi ter odda njeno dispozicijo.

Seminar obsega naslednja doslej uveljavljena področja v študijskem programu etnologije in kulturne antropologije: teorije kulture, načini življenja in identitete, urbana antropologija.

V okviru seminarja študenti in študentke sledijo sodobnim tokovom v svetovni in domači znanstveni in poljudni literaturi ter razpravljajo o zadevah, ki se dogajajo doma in na tujem. Te niso povezane le s teorijami, metodologijo raziskovalnega dela ali razvojem vede, njenimi sodobnimi dosežki in etnografskimi primeri, temveč se pogosto dotikajo tudi širše problematike družbenega in političnega življenja ter dogajanja v najširše pojmovani kulturi doma in na tujem. Seminar je prostor prenosa sprotnih raziskovalnih dosežkov in spoznanj v zvezi z različnimi družbenimi pojavi slovenskih kot tudi tujih urbanih in ruralnih okolij (npr. tradicionalne in komplementarne medicine, na področjih antropologije spola in spolnosti, etike, pripovedne folklore), skuša jih umestiti v širši družbeni, kulturni in politični kontekst. Seminar omogoča spoznavanje preteklih in sodobnih prepričanj in praks, analizo različnih modelov denimo ekonomskega organiziranja doma in po svetu, obenem pa spodbuja sodelovanje denimo pri razvoju podeželja in aplikativnih raziskavah. Obravnava tudi etnografske portrete posameznikov in posameznic, tako dominantnih in vplivnih simboličnih figur kot navadnih ljudi, ki kot protagonisti določenega načina življenja, zgodovinskega procesa, specifičnega prostora ipd. nastopajo v etnografskih zapisih.

Slavec Gradišnik Ingrid: Etnologija na Slovenskem. Med čermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: ISN ZRC SAZU, 2000. COBISS.SI-ID - 109402112

Seznam literature pripravijo izvajalci seminarja vsako leto posebej, in to za vsakega študenta, študentko posebej – glede na njihovo izbrano temo seminarske naloge.