Dnevi enakosti spolov 2023 na Filozofski fakulteti

Otvoritev letošnjih Dnevov enakosti spolov FF, 8. 3. 2023

Otvoritev letošnjih Dnevov enakosti spolov FF, 8. 3. 2023

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) letos že tretje leto zapored v okviru izvajanja Načrta enakosti spolov pripravljamo Dneve enakosti spolov FF (DES), ki so tako postali tradicionalni dogodek. Dneve enakosti spolov FF bomo letos izvedli med 8. marcem in 23. majem 2023, ko se bo zvrstila vrsta različnih dogodkov (pogovorov, okroglih miz, predavanj, predstavitev knjig, diplom, magistrskih in doktorskih disretacij (v živo in na spletu)), ki bodo tematizirali različne aspekte enakosti spolov (program je na voljo na tej povezavi).

Na otvoritvenem dogodku DES 2023 so gostje spregovorile o izkušnjah pri nastajanju in uveljavljanju načrtov enakosti spolov v akademskem polju. Iztočnica za pogovor je bila knjiga z naslovom Samoumevnosti in nelagodja: Sistemsko urejanje enakosti spolov v akademskem polju, ki je izšla pri Znanstveni založbi FF UL. Na pogovoru so sodelovale: dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo UL), dr. Jovana Mihajlović Trbovc (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti – ZRC SAZU), dr. Romana Jordan (Institut Jožef Stefan) in dr. Milica Antić Gaber (FF UL). Slednja je predstavila omenjeno knjigo, ki je rezultat štiriletnega dela na projektu Gearing Roles in je nastala v želji predstaviti, kaj je bilo v tem času narejenega na področju uveljavljanja Načrta za uveljavljanje enakosti spolov (NES).

Gostje so predstavile izkušnje na področju uveljavljanja NES v institucijah, s katerih prihajajo. Strinjale so se, da so bili začetki za to težki, izkušenj na tem področju ni bilo veliko ali jih sploh ni bilo. Dr. Jovana Mihajlović Trbovc je povedala, da so na ZRC SAZU že imeli projekte, ki so služili kot predpriprava za NES. So institucija, ki ima med zaposlenimi veliko žensk in se neenakosti ne opazi takoj. Ta se je pokazala v intervjujih fokusnih skupin; pokazalo se je, da obstajajo pomembne generacijske razlike, da se spolne razlike kažejo predvsem v napredovanjih oz. doseganju t. i. odličnosti, medijske izpostavljenosti ter v problemu prekarnosti dela in zaposlitev mlajše generacije, ki nikakor ni le težava žensk. To, kar so zaznavali kot težave, se tako ni skladalo s smernicami, kako naj bi NES zgledal. “Skozi ves ta proces in refleksijo s kolegicami z drugih institucij smo kritično reflektirali dobre prakse in sugestije, ki naj bi jih aplicirali, in prišli do spoznanja, da so učinkovite rešitve tiste, ki dejansko naslavljajo konkretne probleme specifične institucije, ki se dajo vključiti v prakse institucije dolgoročno ter so včasih boljše, če potekajo počasi.”

Dr. Romana Jordan je povedala, da se je s tematiko NES na njihovem inštitutu začelo ukvarjati šest raziskovalk. Ko so začele s pripravami podatkov, se je pokazalo, da projekt potrebujejo. Pri pripravi NES so bili pozorni na to, da so imeli reprezentativne vzorce z vseh področij. “Problemi, ki smo jih sprva same razumele kot probleme, s katerimi se soočamo ženske, so dejansko problem neoptimalnega delovnega okolja, in s pripravo NES pravzaprav izboljšujemo delovno okolje za vse.” V NES njihove institucije, ki je bil sprejet oktobra lani, so pomembni deli osveščanje, promocija, spremembe notranjih aktov, izobraževanje, jezik in etika.

Dr. Vesna Leskošek, sicer članica komisije za pripravo NES na Univerzi v Ljubljani, je dejala, da se zadeve na področju NES na Univerzi v Ljubljani premikajo; sprejet je načrt uveljavljanja NES, ustanovljena je komisija za uresničevanje NES. Kot je dodala dr. Milica Antić Gaber, je dobra praksa letno poročanje o stanju na tem področju v fakultetnih letnih poročilih. Pri tem je treba podatke ustrezno analizirati, za kar bi potrebovali nekoga, ki bi se s tem ukvarjal. Poudarila je tudi, da je pomembno spreminjanje organizacijske kulture – odnos do vprašanja enakosti spolov, kar je dolgotrajen proces. Na to vpliva tudi organizacija Dnevov enakosti spolov na FF. Pri uveljavljanju NES je pomembna tudi zakonodaja, ki ustvarja pritisk na institucije, da o delu na tem področju poročajo. Dr. Romana Jordan je dodala, da so na inštitutu zaposlili osebo, ki ima znanje s tega področja, pomaga pri projektu in jo vključujejo v širše področje dela, ob tem pa tudi ustanovili Komisijo za etiko, integriteto in enake možnosti, ki bo analizirala to področje. Dr. Jovana Mihajlović Trbovc je povedala, da na ZRC SAZU to področju pokriva sama, v okviru svoje zaposlitve (svetovalka za enakost spolov), imajo pa tudi svetovalca za etiko in integriteto v raziskovanju.

Dnevi enakosti spolov na FF so namenjeni tako notranji javnosti, študentkam in študentom, profesorjem in profesoricam ter vsem zaposlenim, pa tudi širši javnosti. Lani je na 11 dogodkih DES na FF med 8. marcem in 13. aprilom 2022 sodelovalo več kot 35 govork in govorcev ter več kot 200 poslušalk in poslušalcev v živo in veliko več po Zoomu. Dogodki so vsebovali predstavitev novih teoretičnih dognanj s področja študijev spola. Prvi dogodek je bil posvečen predstavitvam izbranih magistrskih in doktorskih del študentk o enakosti spolov in smo ga poimenovali Iz leta v leto, iz generacije v generacijo. Širok spekter tematik druge izvedbe DES je segal od zgodovine tajnega splava na Slovenskem do predstavitve življenjske izkušnje transspolne osebe v binarnem svetu. Predstavljeni so bili knjiga V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj in študentski plakati o študijah primera pri seminarju Enakost spolov v jeziku in sliki. Z drugimi akademskimi organizacijami smo stkali vezi na pogovoru o tem, kaj lahko institucije storijo za enakost spolov. S kolegicami v polju kulture (Mesto žensk) smo spregovorili o tem, kako se v svojem okolju soočajo z enakostjo spolov. Skoraj ob samem izbruhu vojne v Ukrajini nam je uspelo izpeljati tudi aktualen pogovor s predavateljicami in raziskovalkami iz Ukrajine o spolni zaznamovanosti vojne v Ukrajini. Dneve enakosti spolov 2022 smo zaključili z dogodkom o intersekcijski diskriminaciji v teoriji in praksi, kjer se je diskusija osredotočila na problematiko, ki sicer ni nova, a zanjo pri nas še vedno ni pravega razumevanja. Vsi dogodki so dokumentirani, posnetki pa so dostopni na spletni strani FF pod zavihkom Enakost spolov.

»Dnevi enakosti spolov so pokazali, da je enakost spolov široko in dinamično raziskovalno področje v okviru humanistike in družboslovja. Menimo, da je predvsem participativna struktura DES ključnega pomena, da je niz dogodkov uspešen in trajnosten in je tako postal del institucionalne prakse FF UL. Ker se je organizacija in izvedba Dnevov enakosti spolov izkazala za uspešno prakso ozaveščanja o enakosti spolov, je bila uvrščena tudi v Handbook for Creating a Gender-Sensitive Curriculum,« je povedala vodja projekta dr. Milica Antić Gaber.

 

Zadnje novice

Začel se je sejem akademske knjige Liber.ac 2024: Poučujem. Prihodnost oblikujem.

Ministrica za kulturo RS dr. Asta Vrečko, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in podžupan Mestne občine Ljubljana Boštjan Koritnik

Evropska akademija o mladinskem delu

Sodelujoči študenti in mentorji na tretji Evropski akademiji o mladinskem delu

Ddr. Verena Vidrih Perko in izr. prof. dr. Andrej Gaspari prejemnika Valvasorjeve nagrade

Ddr. Verena Vidrih Perko med predavanjem (foto: Nives Ličen)