Odprto pismo ministrici za izobraževanje, znanost in šport

Spoštovana gospa ministrica, prof. dr. Simona Kustec!

Senat Filozofske fakultete je na svoji junijski seji razpravljal o noveli Zakona o tujcih, ki študentkam in študentom iz tujine postavlja nerazumne birokratske ovire za študij v Sloveniji. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nov način preverjanja zadostnih finančnih sredstev za začasno bivanje v Sloveniji za študente predstavlja takšno oviro, da bodo morali predčasno zaključiti s študijem in se vrniti domov, število novih študentk in študentov iz tujine pa se bo zagotovo zmanjšalo. Obstaja namreč bistvena razlika med tem, da ima študent ob vlogi prošnje za začasno bivanje vnaprej zagotovljena sredstva za preživljanje v vrednosti slovenskega minimalnega mesečnega dohodka za celo leto študija (tj. skoraj 5000 EUR), kar zahteva nov zakon, in med pisnim zagotovilom staršev oziroma skrbnikov, da bodo svojega otroka preživljali v času bivanja v Sloveniji, kot je veljalo do sedaj.

Dejstvo je, da tudi večina domačih študentov na začetku študijskega leta na računu nima 5000 EUR, s katerimi bi dokazovali sredstva za preživljanje, pač pa se – tako kot tudi študentke in študenti iz tujine – preživljajo iz meseca v mesec s pomočjo študentskega dela in s pomočjo njihovih staršev oziroma skrbnikov. Ker z dosedanjo uredbo glede začasnega bivanja tujih študentk in študentov v Sloveniji ni bilo nobenih težav, ni jasno, zakaj je bila ta sprememba uvedena na hitro, brez prave javne razprave in brez jasnega stališča MIZŠ, kaj to pomeni za proces internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji. Ta je namreč eden od strateških ciljev Univerze v Ljubljani. Pojasnitev MNZ, da je bila sprememba vpeljana zaradi evropske direktive, preprosto ne drži, saj evropska direktiva, ki je bila z novelo Zakona o tujcih vnesena v slovenski pravni red, nikjer ne zahteva tovrstnega preverjanja razpoložljivih finančnih sredstev.

Na Filozofski fakulteti UL v okviru Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik po svetu izvajamo skoraj 60 lektoratov slovenskega jezika, kjer se med drugim slovenščine učijo tudi tisti, ki želijo na študij v Slovenijo. Poleg tega Filozofska fakulteta za članice Univerze v Ljubljani izvaja t. i. Leto plus, ki je namenjeno tujim študentkam in študentom za intenzivno učenje slovenskega jezika, da se nato lažje vključijo v študijskih proces na Univerzi v Ljubljani. Oba projekta finančno podpira država. Kako je torej mogoče, da po eni strani spodbujamo učenje slovenskega jezika za tuje študentke in študente, vlagamo finančna sredstva v internacionalizacijo študijskega procesa, po drugi strani pa država študentkam in študentom iz tujine postavlja nerazumne birokratske ovire in s tem onemogoča vse omenjene procese?

Tuji študenti in študentke, ki prihajajo k nam in so praviloma odlični študentje, bogatijo naš študijski proces, hkrati tovrstne izmenjave omogočajo tudi našim študentkam in študentom, da del študija opravijo v tujini; vse to pa bo zamrlo, če bodo študentke in študenti iz tujine soočeni s tako nerazumnimi zahtevami za študij v Sloveniji. Zakaj so prav ti, ki v Slovenijo prinašajo intelektualni potencial, tako zelo ogrožajoči za vladne strukture? Vse bolj se zdi, da zapis v zakonu, predvsem pa interpretacija, ki je bila poslana na upravne enote, ni bila napaka ali nerodnost. Pred očmi se nam dogaja izbris tujih študentk in študentov, ki študija zaradi birokratskih ovir ne bodo mogli nadaljevati in se bodo prisiljeni vrniti domov.

Senat Filozofske fakultete UL se pridružuje javnim pozivom študentskih organizacij, sindikatov, rektorske konference in kritične javnosti ter vas vljudno prosi, da kot ministrica za izobraževanje, znanost in šport in kot nekdo, ki dobro pozna visokošolski prostor, nemudoma protestirate proti zdaj veljavni interpretaciji novele Zakona o tujcih iz navodil MNZ upravnim enotam in zaščitite proces internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji. Zakon ne potrebuje spremembe, saj 33. člen po našem mnenju omogoča interpretacijo, ki je bila v veljavi do sedaj in ki je študentkam in študentom iz tujine omogočala, da so zadostna sredstva za preživljanje v Sloveniji dokazovali s pisno izjavo svojih staršev oziroma skrbnikov: »/.../ tujec izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje /.../ s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati /.../«.

September, ko študentke in študenti vlagajo prošnje za začasno bivanje v Sloveniji zaradi študija, je blizu, tuji študenti in študentke, ki že bivajo v Sloveniji in za katere prav tako velja nova interpretacija, pa so prestrašeni, razočarani in prizadeti, saj trenutno izgleda, da bodo morali vse, kar so vlagali v študijski proces, zavreči in prekiniti študij v Sloveniji. Na njihovem bančnem računu do septembra ne bo zbranih 5000 EUR. Nenazadnje so bili o tem pogoju obveščeni šele konec maja ... 

Spoštovana ministrica, vljudno vas prosimo, da se na naše javno pismo odzovete z odgovorom in nam sporočite, kaj boste glede nastale situacije naredili na MIZŠ.

 

 

S spoštovanjem,

 

prof. dr. Roman Kuhar, dekan UL FF,

v imenu Senata Filozofske fakultete UL

 

 

Zadnje novice

Grad Rajhenburg – izzivi prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb

Ogled romanske kapele gradu Rajhenburg. O rekonstrukciji romanske apside govori restavrator Jože Drešar (foto: Renata Novak Klemenčič)

EUTOPIA: Slovenska akademska diplomacija na CY Cergyjski univerzi v Parizu navdušila s predstavitvami kulturne dediščine

Raziskovalnih dnevov kulturne dediščine so se udeležili prof. dr. Mojca Ramšak, izr. prof. dr. Matija Črešnar in prof. dr. Sonja Ifko.

Med nagrajenci Slovenskega knjižnega sejma diplomantka in magistrica s Filozofske fakultete

Nagrajenki s prejetima nagradama (foto: Namita Subiotto)