© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI
Strokovna ekskurzija na Pivško za študentke_študente zgodovine, 10. maja 2022
Vzponu iz Narina na Šilentabor je sledil ogled ostankov prazgodovinskega gradišča, taborskega kompleksa in gradu, kar smo postavili v širši kontekst osmanskih vpadov, poznosrednjeveških in zgodnjenovoveških pustot in nadzora nad prometom med Reko/Rijeko in notranjostjo. Ker so Šilentabor prečkale transhumantne selitve pastirjev z drobnico med Istro in vzpetim zaledjem, smo posebno pozornost namenili tudi zgodovini transhumance in njenih okoljskih učinkov. Med spustom proti Zagorju je podroben digitalen model reliefa bistveno nadgradil naše razumevanje prazgodovinske kulturne pokrajine, travišče z veliko pogostnostjo cvetočih orhidej pa je bilo povod za predstavitev izzivov sodobne okoljske zgodovine travnikov na Slovenskem v evropskem kontekstu. Spoznali smo spreminjajočo se vlogo ceste med Reko in notranjostjo in poti prek Javornikov proti Ložu od poznega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Ob vzponu do Velikega Zagorskega jezera in v jezerski kotanji sami smo se spraševali o nekdanji rabi zemljišč, kar smo podprli s franciscejskim katastrom in materialnimi viri v pokrajini ter poudarili temeljite razlike v okoljskih razmerah kotanj bližnjih presihajočih jezer, ki so bistveno zaznamovale nekdanjo rabo tamkajšnjih zemljišč. Suha struga Pivke je bila prizorišče predstavitve zgodovine mlinarstva, ledarstva in sobivanja s poplavami na obiskanem ozemlju. Da ne bi po nepotrebnem obremenjevali okolja, smo potovali z vlakom in peš.