Pedagoška psihologija

1. Opredelitev pedagoške psihologije; povezanost z drugimi disciplinami, pomen za poklic.
2. Pojmovanja (implicitne teorije) in znanstvene opredelitve učenja. Od teoretičnih izhodišč učenja bodo ob posameznih poglavjih prikazane: asociativne teorije, (neo)behaviorizem s teorijo podkrepitve, gestalt teorija, informacijsko procesna teorija in kognitivni pogled na učenje, poudarek pa bo na pogledih kognitivno konstruktivistične in humanistične psihologije.
3. Prepletanje učenja in zorenja v razvoju – kritičen primerjalni prikaz različnih teorij. Nevrofiziološke osnove učenja.
4. Klasifikacije in pregled glavnih oblik učenja, njihovih osnovnih značilnosti, poteka, pogojev, teoretske zasnovanosti in praktičnih aplikacij (s poudarkom na višjih oblikah – Gagne).
5. Pomnjenje in pozabljanje. Večfazni model spomina.
6. Učni transfer – vrste, značilnosti, možnosti in meje. Kritična primerjava teorij.
7. Ustvarjalnost in učenje.
8. Psihološke osnove vzgajanja. Učenje vrednot in stališč – primerjava teorij in modelov (Kolb, Kohlberg, Gilligan) ob navezavi na razvojno psihologijo.
9. Učenje kot integracija spoznavnega, čustveno-motivacijskega, socialnega in telesnega vidika. Celostni pristopi k učenju: izkustveno učenje, sugestopedija, NLP, itd.
10. Psihološki dejavniki uspešnega učenja – kognitivni model.
11. Spoznavni – kognitivni dejavniki učenja:
- umske sposobnosti: primerjava raznih pogledov na strukturo in na razvoj sposobnosti; individualne razlike;
- zaznavni in spoznavni stili: vrste, pomen za učenje in poučevanje;
- spoznavna struktura: pomen obstoječih implicitnih pojmov in pojmovnih mrež za nadaljnje učenje.
12. Učni pristopi, stili in vzorci. Posredno in neposredno razvijanje učnih strategij. Metakognicija, metaučenje in samouravnavanje učenja.
13. Učna motivacija – primerjava različnih teoretskih pogledov. Zunanja, notranja in storilnostna motivacija. Odzivanje na (ne)uspeh, teorija pripisovanja in teorija samodoločenosti.
14. Osebnostni in čustveni dejavniki učne uspešnosti. Učenčeva samopodoba, strah, anksioznost in učenje. Nastanek stresa in njegovo obvladovanje.
15. Psihosocialni dejavniki uspešnega učenja. Učiteljeva osebnost, stil vodenja. Socialna interakcija, komunikacija; analiza, razvijanje. Konstruktivno reševanje konfliktov; tekmovalni in sodelovalni odnosi, sodelovalno učenje. Razredna, šolska klima.
16. Učenci s posebnimi potrebami; nadarjeni učenci; individualne razlike in učenje.
17. Psihološki vidiki preverjanja in ocenjevanja. Vplivi načinov preverjanja/ocenjevanja na samopodobo, motivacijo, kakovost učenja in pouka, klimo in odnose.
18. Učenje za prihodnost – poskusi opredelitve potrebnih sprememb v pojmovanjih in praksi. Signifikantno učenje. Vseživljenjsko učenje. Povezava spremenjenih pojmovanj učenja s pojmovanji znanja, pouka, učenčeve in učiteljeve vloge ter učnimi rezultati.

1. Marentič Požarnik, B. (2018). Psihologija učenja in pouka. 2. prenovljena izd. Ljubljana: DZS, 309 str. – osnovni vir. ID=294765056
2. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija: Učenje. Motivacija. Ljubljana: Educy, str. 150–315, str. 316-383. ID=119123200
3. Marentič Požarnik, B. (1998). Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in poučevanja za uspeh kurikularne prenove (prvi del). Sodobna pedagogika, 49, št. 3, str. 244–261. Dostopno v e-učilnici. ID=761348
4. Marentič Požarnik, B. (2011). Kaj je kakovostno znanje in kako do njega? O potrebi in možnostih zbliževanja dveh paradigem. Sodobna pedagogika, 62, št. 2, str. 28–50. Dostopno: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NQGUXA1 in ID=761348
5. Šteh, B. (1999) Pojmovanja učenja, poučevanja, in znanja v povezavi z učnim procesom in uspehom. Sodobna pedagogika, 50, št. 1, str. 250–265. Dostopno v e-učilnici in ID=761348
6. Kalin, J. in Šteh, B. (2014). Pojmovanja študentov o učenju, njihovi vlogi in vlogi učiteljev v študiju. V: V. Spasenović in K. Ermenc (ur.). Kakovost univerzitetnega izobraževanja: mnenja študentov oddelkov za pedagogiko in andragogiko v Beogradu in Ljubljani = Kvalitet univerzitetskog obrazovanja: viđenje studenata odeljenja za pedagogiju i andragogiju u Beogradu i Ljubljani. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; U Beogradu: Institut za pedagogiju i andragogiju Filozofskog fakulteta, 2014, str. 75–91. ID=274205696
7. Schneider, M. in Stern, E. (2013). Kognitivni pogled na učenje: deset temeljnih ugotovitev. V: H. Dumont, D. Istance, in F. Benavides (ur.). O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 65–82 ID=265132032 in tudi https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf
8. Šteh, B. (2004). Koncept aktivnega in konstruktivnega učenja. V: B. Marentič Požarnik (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, str. 149–163. ID=214663680
9. BNA (2014). Prvi koraki v nevroznanost. Ljubljana: Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost. Dostopno na: http://www.sinapsa.org/radovedni/media/priponke/a317-Nevroznanost-2014…
10. Bransford, J. D., Brown, A. L. in Cocking, R. R. (2012/2000). Učni transfer (v izvirniku Learning and Transfer). Vzgoja in izobraževanje, 43 št. 5, str. 45–59. ID=1131780
11. Kompare, A. in Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja. Kaj je kritično mišljenje in zakaj ga razvijati. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 13–29. ID=286938624
12. Pečjak, S. in Košir, K. (2002). Samoregulacijske spretnosti in učinkovito učenje. 7. Poglavje. V: S. Pečjak in K. Košir (ur.). Poglavja iz pedagoške psihologije: Izbrane teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, str. 139–163. ID=120019456
13. Boekaerts, M. (2013). Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju. V: H. Dumont, D. Istance in F. Benavides (ur.). O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 83–101. ID=265132032https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf
14. Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2000). Intrinsic and Extrinsic Motivations: Classic Definitions and New Directions. Contemporary Educational Psychology, 25, str. 54–67. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0361476X99910202
15. Slavin, R. E. (2013). Sodelovalno učenje: kaj naredi skupinsko delo uspešno? V: H. Dumont, D. Istance, in F. Benavides (ur.). O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 147–162. ID=265132032 https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf
16. Peklaj, C. (2016). Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj. 2. dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvena založba FF v Ljubljani, Center za pedagoško izobraževanje, 123 str. ID=287118848
17. Magajna, L. (2002). Specifične učne težave – prepoznavanje, razumevanje, premagovanje. V: N. Končnik-Goršič in M. Kavkler (ur.) (2002). Specifične učne težave otrok in mladostnikov. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, str. 15–28. ID=121367712
18. Marentič Požarnik, B., Peklaj, C. (2002). Preverjanje in ocenjevanje za uspešnejši študij. Univerza v Ljubljani, Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, Ljubljana, 146 str. ID=121910016
19. Šteh, B. (2012). Stari – novi izzivi preverjanja in ocenjevanja znanja. V: B. Šteh (ur.). Preverjanje in ocenjevanje znanja ter vrednotenje dosežkov v vzgoji in izobraževanju: zbornik. Elektronska izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012, str. 20–27. http://www.pedagogika-andragogika.com/files/file/PAD12/zbornik-pad12%28….

Vsako študijsko leto se pripravi izbor novejših aktualnih prispevkov (člankov, odlomkov), ki predstavljajo obvezno študijsko literaturo.