Pedagoška psihologija I

1. Opredelitev pedagoške psihologije; povezanost z drugimi disciplinami, pomen za poklic.
2. Pojmovanja (implicitne teorije) in znanstvene opredelitve učenja. Od teoretičnih izhodišč učenja bodo ob posameznih poglavjih prikazane: asociativne teorije, (neo)behaviorizem s teorijo podkrepitve, gestalt teorija, informacijsko procesna teorija in kognitivni pogled na učenje, poudarek pa bo na pogledih kognitivno konstruktivistične in humanistične psihologije.
3. Prepletanje učenja in zorenja v razvoju ? kritičen primerjalni prikaz različnih teorij. Nevrofiziološke osnove učenja.
4. Klasifikacije in pregled glavnih oblik učenja, njihovih osnovnih značilnosti, poteka, pogojev, teoretske zasnovanosti in praktičnih aplikacij (s poudarkom na višjih oblikah učenja – Gagne).
5. Pomnjenje in pozabljanje. Večfazni model spomina.
6. Učni transfer – vrste, značilnosti, možnosti in meje. Kritična primerjava teorij.
7. Ustvarjalnost in učenje.
8. Psihološke osnove vzgajanja. Učenje vrednot in stališč – primerjava teorij in modelov (Kolb, Kohlberg, Gilligan) ob navezavi na razvojno psihologijo.
9. Učenje kot integracija spoznavnega, čustveno-motivacijskega, socialnega in telesnega vidika. Celostni pristopi k učenju: izkustveno učenje, sugestopedija, NLP, itd.

● Marentič Požarnik, B. (2018). Psihologija učenja in pouka. 2. prenovljena izd. Ljubljana: DZS (od 1. do 11. poglavja, 138 str.) – osnovni vir. ID=294765056
● Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy (izbrana poglavja: Učenje, str. 150–315). ID=119123200
● Marentič Požarnik, B. (1998). Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in poučevanja za uspeh kurikularne prenove (prvi del). Sodobna pedagogika, 49, št. 3, str. 244–261. ID=761348
● Marentič Požarnik, B. (2011). Kaj je kakovostno znanje in kako do njega? O potrebi in možnostih zbliževanja dveh paradigem. Sodobna pedagogika, 62, št. 2, str. 28–50. ID=761348
● Kalin, J. in Šteh, B. (2014). Pojmovanja študentov o učenju, njihovi vlogi in vlogi učiteljev v študiju. V: V. Spasenović in K. Ermenc (ur.), Kakovost univerzitetnega izobraževanja: mnenja študentov oddelkov za pedagogiko in andragogiko v Beogradu in Ljubljani = Kvalitet univerzitetskog obrazovanja: viđenje studenata odeljenja za pedagogiju i andragogiju u Beogradu i Ljubljani. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; Beograd: Institut za pedagogiju i andragogiju Filozofskog fakulteta, 2014, str. 75–91. ID=274205696
● Labinovitz, E. (1989). Izvirni Piaget: mišljenje, učenje, poučevanje. Razvijanje okolja v razredu za aktivno učenje. Ljubljana: DZS, str. 229–281. ID=13990912
● Schneider, M. in Stern, E. (2013). Kognitivni pogled na učenje: deset temeljnih ugotovitev. V: H. Dumont, D. Istance, in F. Benavides (ur.), O naravi učenja, uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 65–82. ID=265132032 https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf
● Šteh, B. (2004). Koncept aktivnega in konstruktivnega učenja. V: B. Marentič Požarnik (ur.), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. LJubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, str. 149–163. ID=214663680
● Bransford, J. D., Brown, A. L. in Cocking, R. R. (2012/2000). Učni transfer (v izvirniku Learning and Transfer). Vzgoja in izobraževanje, 43, št. 5, str. 45–59. ID=1131780
● Kompare, A. in Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja. Kaj je kritično mišljenje in zakaj ga razvijati. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 13–29. ID=286938624
● BNA (2014). Prvi koraki v nevroznanost. Ljubljana: Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost http://www.sinapsa.org/radovedni/media/priponke/a317-Nevroznanost-2014…

Vsako študijsko leto se pripravi izbor novejših aktualnih prispevkov (člankov, odlomkov), ki predstavljajo obvezno študijsko literaturo.