Psihologija učenja in izobraževanje odraslih

Vsebina se izbira izmed naslednjih tematskih področij, pri čemer je še zlasti poudarek na vsebinah prvih treh in na zadnjem tematskem sklopu:
- vrste in modeli komunikacije; osebnostni in psihosocialni vidiki komunikacije; komunikacijske kompetence andragoga (aktivno poslušanje, dajanje in sprejemanje povratne informacije, uspešno vodenje učnega pogovora in različnih vrst diskusije, asertivna komunikacija, reševanje konfliktov, mediacija, vodenje svetovalnega razgovora…); razvijanje komunikacijskih spretnosti in načrtovanje usposabljanja za uspešno komunikacijo v povezavi z izkustvenim učenjem; proces refleksije in metakomunikacija;
- supervizija v profesionalnem razvoju;
- struktura in dinamika učnih skupin, stili vodenja, učenje v skupinah, sodelovalno učenje in timsko delo;
- osebnostno-čustveni dejavniki učenja, duševno zdravje in učenje; samopodoba in samospoštovanje; vloga svetovalnih delavcev in različnih inštitucij pri psihosocialni pomoči odraslim v izobraževanju, pri upoštevanju osebnostnih dejavnikov in varovanju duševnega zdravja;
- modeli razvijanja uspešnih učnih strategij in samouravnavanja učenja;
- psihologija ustvarjalnosti; spodbujanje ustvarjalnosti, načrtovanje, izvajanje in kritična osvetlitev različnih načinov razvijanja ustvarjalnosti;
- psihološke osnove razvijanja stališč, stereotipov, predsodkov in vrednot; teoretični modeli (behavioristični, humanistični, kognitivno-konstruktivistični), njihova aplikacija v modelih spodbujanja moralnega učenja; nenasilna komunikacija;
- psihološki vidiki (samo)vrednotenja in ocenjevanja učnih rezultatov; vrstniško, kolegialno in formativno ocenjevanje.

Izbor literature se prilagaja izbranim temam. Vsako študijsko leto se pripravi izbor novejših aktualnih prispevkov (člankov, odlomkov), ki predstavljajo obvezno študijsko literaturo. Študenti so spodbujeni tudi k samostojnemu iskanju relevantnih virov.
Navedeni seznam pokriva le del predlaganih tematskih področij.

1. Jaques, D. (2000). Learning in Groups. London: Kogan Page, Third Edition. ID=43789410 (2008)
2. Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Oblike in načini odnosnega komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, str. 258–277. ID=244570112
3. Puklek Levpušček, M., Marentič Požarnik, B. (2005). Skupinsko delo za aktiven študij. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. ID=222787584
4. Kalin, J., Resman, M., Šteh, B., Mrvar, P., Govekar-Okoliš, M. in Mažgon, J. (2009). Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Potrebna znanja in spretnosti učiteljev. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 54–63. ID=249078016
5. Šteh, B. in Kalin, J. (2011). Smernice za vodenje kakovostnega razgovora med učitelji in starši v procesu medsebojnega sodelovanja. V: T. Vidmar (ur.), J. Aksman (ur.). Pedagoško-andragoške razprave v Sloveniji in na Poljskem po prelomu stoletja. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 133–150. ID=254740480
6. Pečjak, S. (2004). Poglavje 7 – Temeljne spretnosti svetovalca. V: S. Pečjak (ur.). Šolsko psihološko svetovanje. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Odd.za psihologijo, str. 137–161. ID=215965184
7. Rupnik Vec, T. (2003). Na poti k hitrejši profesionalizaciji in zadovoljstvu s poklicno vlogo. Vzgoja in izobraževanje, 34, št. 6, str. 11-19. ID=1131780
8. Zabukovec, V., Boben, D. in Krajnc, I. (1999). Uporaba situacijskega vodenja v pedagoški praksi. Psihološka obzorja, 8, št. 2,3, str. 137–165. dLib.si - Uporaba situacijskega vodenja v pedagoški praksi
9. Pečjak, V. (1989). Poti do idej: tehnike ustvarjalnega mišljenja v podjetjih, šolah in drugje. Ljubljana: Samozaložba. ID=35603
10. Marentič Požarnik, B., Šarić, M. in Šteh, B. (2019). Izkustveno učenje. Povratna informacija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 101–107. ID=300830464
11. Marentič Požarnik, B. in Lavrič, A. (2015). Kako se učijo učitelji: (video)povratna informacija kot spodbuda za učiteljev profesionalni razvoj. Vzgoja in izobraževanje, 46, št. 1, str. 7–15. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2X6YL85E in ID=1131780
12. Hattie, J. in Timperley, H. (2007). The Power of Feedback. Review of Educational Research, 77, št. 1, str. 81–112. The Power of Feedback - John Hattie, Helen Timperley, 2007
13. Tripp, T. in Rich, P. (2012). Using video to analyze one's own teaching. British Journal of Educational Technology, 43, št. 4, str. 678–704. Using video to analyze one's own teaching - Tripp - 2012 - British Journal of Educational Technology - Wiley Online Library
14. Šteh, B. in Šarić, M. (2016). Ocenjevanje v visokem šolstvu: ovira ali spodbuda za kakovosten študij. V: K. Aškerc, S. Cvetek, V. Florjančič, M. Klemenčič, B. Marentič Požarnik in S. Rutar (ur.). Izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju. Ljubljana: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, str. 64–69. Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju Improving the quality of teaching and learning i
15. Šteh, B. in Šarić, M. (2020). Uveljavljanje formativnega ocenjevanja v visokošolskem izobraževanju. Psihološka obzorja [Spletna izd.], 29, posebna tema, str. 79–86. Psihološka obzorja :: Horizons of Psychology in ID=3084808