Ruska književnost – obdobje klasicizma in romantizma

Razmišljanje o literaturi med klasicizmom in romantizmom temelji na zgodovinsko kulturološkem uvidu v specifiko ruske družbe v času med 1670 in 1840. Iskanje konstant v kulturi temelji na proučevanju konkretnih literarnih tekstov, ki odločilno oblikujejo smernice kulturno-zgodovinskega razvoja, a hkrati reflektirajo družbeno zavest določenega obdobja. V pregledu tekstov velja pozornost načinu, kako se sprva v literaturi oblikuje nacionalna samobitnost, kot jo v klasicizmu pričnejo izgrajevati teksti, ki temeljijo na normativni poetiki, nato pa se posvečamo pojavnostim, ki pričenjajo normativnost rušiti. Tovrstne literarne (in kulturne) forme pričajo o oblikovanju specifične avtonomnosti literature, ki pa se v ruskem kontekstu nikoli ne otrese odgovornosti, ki naj bi jo imel umetnik v izgradnji družbene stvarnosti. Prav v prizmi te odgovornosti velja predvsem pozornost konstitutivnim tekstom omenjene časovne periode – obdobju klasicizma (Lomonosov, Deržavin, Novikov), sentimentalizma (Karamzin, delno Radiščev), predromantike (Žukovski), romantizma ter hkrati že napovedujočim se premikom v izgradnji nove (realistične) poetike (Puškin, Lermontov, Gogolj).

1. Miha Javornik: Zlati vek ruske kulture : poti ruske umetniške besede : (1670-1840), (Knjižna zbirka Scripta). Ljubljana: Študentska založba, 2008. COBISS.SI-ID 237184512

2. Aleksandar Flaker: Ruski klasici XIX. Stoljeća. Zagreb 1965 (Puškin, Lermontov, Gogolj). COBISS.SI-ID 341294

3. Miha Javornik: Tuhtanja o ruski literaturi, (Zbirka Novi pristopi, 50). Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2011. COBISS.SI-ID 254656512

ali

История русской литературы в четырех томах. Том I. Ленинград 1980. COBISS.SI-ID 107922432