Krepost kot temelj dobrega sosedstva: konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji

Konfucijanstvo je svetovno znan pojem, ki označuje sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Svoj evropski naziv je dobil po Konfuciju (551–479 pr. n. št.). To je latinska inačica imena Kong fuzi (»mojster Kong«), s katero so jezuitski misijonarji v 17. stoletju poimenovali najznamenitejšega predstavnika te filozofske in etične smeri, ki je na Kitajskem sicer znana pod imenom Šola izobražencev (Ru jia). Ta izvorno kitajski nauk se je v štirinajstem in petnajstem stoletju razširil po vsej Koreji, od šestnajstega stoletja naprej pa še na Japonsko. Po tem so se tudi tamkajšnji teoretiki ukvarjali z raziskovanjem razmerja med izvornim naukom in prvima dvema reformama, njihove nadgradnje in poglobitve kitajskega konfucijanstva, kakršnim smo lahko priča tudi v osrednjem delu pričujočega zbornika, pa brezdvomno predstavljajo obogatitev tega »nauka izobražencev«.